V PREMISLEK

Nepremičninska godlja

Objavljeno 03. marec 2014 09.43 | Posodobljeno 02. marec 2014 20.08 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Nepremičninske dajatve pri nas nimajo veliko skupnega z ekonomsko logiko.

Matej Lahovnik. Foto: S.N.

Ste se kdaj vprašali, čemu ste plačevali nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ko pa ste vendar bili sami lastnik nepremičnine? Mnogi so to jemali kot nekaj samoumevnega, čeprav ni imelo kaj dosti skupnega z ekonomsko logiko. Tudi pri davku na nepremičnine je z zadnjimi popravki vlada dokazala, da ničesar ne razume. Z obdavčitvijo vseh nepremičnin z isto stopnjo ne glede na rezidentstvo je navsezadnje poteptala eno svojih temeljnih načel in pokazala opravilno nesposobnost. Zato bo ustavno sodišče v primeru nepremičninskega davka pred zanimivo dilemo, ali je dopustno obdavčiti nekaj, kar državljanu služi za njegov eksistenčni življenjski prostor in od česar je že odvedel vse dajatve, ko je nepremičnino gradil ali pa jo kupil. Vlada bi morala iz obdavčitve izvzeti vsaj tisto, kar posamezniku zagotavlja njegov eksistenčni minimum.

Vlada pošilja z zadnjimi popravki nepremičninskega zakona tudi zelo problematično in skoraj posmehljivo sporočilo gospodarstvu. Vzemimo primer razvpitega nekdanjega direktorja enega izmed propadlih gradbenih podjetij. V lasti ima več stanovanj v Ljubljani in jih oddaja v najem študentom. Država ga bo obdavčila s kar petkrat nižjo stopnjo kot kakšnega mizarja, kovinostrugarja ali pa avtomehanika. Se vam zdi logično? Verjetno ne, ampak kot smo ugotovili že na začetku, nepremičninske dajatve pri nas nimajo prav veliko skupnega z ekonomsko logiko. Izjava ministra za finance, češ da ne bo dajal nobenih odpustkov, pa je že na meji norčevanja iz državljanov. Ministrstvo za finance je najprej z določbami zakona o davku na nepremičnine vplivalo na državljane, da so si urejali služnosti in rezidentski status, ter jim s tem povzročilo stroške v višini nekaj sto evrov.

Ne smemo zanemariti, da so si morali mnogi zaradi spremembe rezidentskega statusa urediti tudi nove dokumente, kot so osebne izkaznice. Namesto opravičila pristojnega ministra za povzročeno zmedo pa smo slišali spet cel kup izgovorov. Predsednica vlade pravi, da je vsega kriv eden izmed koalicijskih partnerjev. Ta isti koalicijski partner krivdo zvrača na ministra za finance, ker revež menda preveč zaupa geodetski upravi. Namesto da bi vlada prevzela vso politično odgovornost za nepremičninski fiasko, so se poskušali oprati krivde z zamenjavo šefa geodetske uprave. Z iskanjem grešnega kozla za vso povzročeno nepremičninsko davčno godljo je vlada samo potrdila star pregovor, da riba smrdi pri glavi, čisti pa se vedno pri repu.

 

Deli s prijatelji