ŠENTJERNEJ, MALI BAN – Tik ob lokalni cesti, ki se nad Šentjernejem med vinogradi in zidanicami vije od Volčkove vasi in Vrbovc proti Malemu Banu, v travi zevata dve luknji. Kot bi ju skopal s strojem, tako pravilnih oblik sta, sploh tista globlja, ki je v zemljo vrezana v velikosti približno meter krat meter, globoka pa je skoraj tri metre.
»Kraški svet, pač,« pravi ob tem Martin Grubar iz Malega Bana, ki je lastnik travnika ob cesti, ta je le lučaj od njegove domačije. »Luknji sta nastali nenadoma, večjo sva s sinom Gregorjem zavarovala s koli in trakom, da je ne bi slučajno kdo spregledal in padel vanjo. To je naredila voda, ki teče pod zemljo in jo spodjeda,« je dejal Martin. Na travniku ob cesti to nista prvi luknji. »Spomnim se, kakšnih deset let nazaj, ko sva s sosedom dopoldne pokosila ta travnik. Le malo sva se umaknila v bližnjo zidanico, ko pa sva se vrnila, je povsem blizu zazijala velika luknja, po površini večja od teh dveh. Pa tudi ko sem bil še otrok, se spominjam ene,« je dodal.
Pred desetletjem so dali v luknjo nekaj večjih kamnov, tudi skal, da ima voda prosto pot, in jo zasuli z zemljo – zdaj je zazijalo zraven. »Tudi zdaj bo treba dati kamenje na dno lukenj in ju zasuti, očitno pa ne gre za kakšno kraško jamo, ki bi se lahko raztezala v globine podzemlja. Ko je pred časom takšna jama zazijala v Volčkovi vasi, so teren raziskali tudi jamarji, a tu gre le za vodno žilo v tleh, ki oblikuje površje,« je ob našem obisku razmišljal Grubar in dejal, da studenec, ki teče pod zemljo in priteče na površje na drugi strani ceste, nikoli ne presahne, tudi zato so že pred desetletji, natančneje 1927., kot je vrezano v zidu, naredili vodnjak, v katerem voda nikoli ne presahne, tudi ob najhujših sušah ne. »Dokler ni bilo vodovoda, smo vedno tu dobivali vodo, pa živino smo napajali ob izviru,« še pove sogovornik. In voda je dobra tudi za pitje, če je le ne natočimo v času škropljenja v vinogradih, ko strupi pronicajo v zemljo.
