Nenadna strela pobila kar cel trop gamsov

JEZERSKO – Narava, ki se v Sloveniji letos ne obnaša po pričakovanih normah, ni bila prizanesljiva niti do tistih svojih podanikov, ki živijo z njo čisto tako, kot živi sama. V zgodbah iz gorskega sveta je bila doslej komajda kakšna, ki pripoveduje o tem, da je strela v najvišjih slovenskih gorah ubila kakšno divjo žival, kaj šele cel njen trop.

Močno zaudarjalo

Odslej bo takšno zgodbo pripovedoval znani vrhunski alpinist in smučar Davo Karničar, ki se je leta 2000 kot prvi na svetu smučal z najvišje točke našega planeta, z vrha 8848 metrov visokega Mount Everesta, prav do baznega tabora pod goro, skupaj z bratom Drejcem pa pet let prej tudi z vrha 8091 metrov visoke Anapurne.

»Pred dnevi,« nam je povedal Davo, »sem se po brezpotjih vzpenjal proti vrhu Kokrske Kočne (2520 m), da bi videl, kje je pred davnimi leti plezal prvenstveno smer moj pokojni brat Luka. Pod vrhom gore sem na nadmorski višini okoli 2400 metrov zagledal nenavaden prizor: po skalovju je ležalo razmetanih šest gamsjih trupel, ki so bila tam že več dni, saj je daleč naokrog močno zaudarjalo.«

Ovce, krave..., ne pa gamsi

Davo, ki je poleg vsega drugega lovski čuvaj z opravljenim državnim izpitom, si seveda ni mogel kaj, da ne bi poskusil ugotoviti, katera sila je v njihovem najbolj naravnem okolju ugonobila kar šest gamsov. »Najbrž je ta gamsji trop presenetilo nenadno neurje,« nam je pripovedoval, »strela je udarila v največjo gamsjo kozo, staro šest ali sedem let, preostalih pet živali, še eno enako staro kozo, dva mladiča, ki sta bila še odvisna od matere, in dva starejša mladiča, ki so se ob nenadni spremembi vremena stisnili skupaj, pa je smrtni udar strele pometal naokrog, da so nekatere živali poginile zaradi strele, druge pa je najbrž ugonobilo neurje, ki je sledilo gromu.«

Lovci in alpinisti so že večkrat našli ostanke visokogorske divjadi, ki so jo odnesli snežni plazovi. Znani so tudi primeri, da se je cel trop ovac pred bližajočim se neurjem zatekel na vrh gore in se stisnil k skrinjici za žig in vpisno knjigo, kjer jih je pokončala strela. Na visokogorskih pašnikih so že našli od strele zadeta goveda, ki so se pred nevihto zatekla pod smreko, po kateri je z ognjenim bičem udaril Elija.

Toda to so bile vendarle dolinske, tako rekoč mestne živali, ki so bile tam zgoraj le na poletni paši in niso poznale visokogorskih zakonov narave. Da pa je zadelo gamse, ki živijo leto in dan v tej naravi – ne, kaj takega je bilo doslej pravzaprav neznano. Ali pa ljudje niso naleteli na tako očitne sledove izpodnebnega ognja.

Čeprav bi vsaj Davo Karničar lahko. Že nekajkrat so ga namreč poklicali lovci, ki so v jagi na gamsa slabo streljali in so žival le obstrelili. Ušla jim je v nedostopne stene, ki so bile za Karničarja kajpada dostopne, tako da je divjo kozo rešil trpljenja, njenemu krvniku pa priskrbel že izgubljeno trofejo.

Vredni pet tisočakov

Med prvimi, ki je izvedel za Karničarjevo nenavadno visokogorsko najdbo, je bil dolgoletni visoki planinski funkcionar, njega dni izvrsten alpinist in pozneje celo nadlovec, starešina lovske družine Jezersko Franc Ekar. Niti on doslej še ni slišal, da bi cel gamsji trop pobila strela.

»Domnevati je mogoče,« nam je dejal, »da je prišlo neurje dobesedno v hipu in se živali niso mogle umakniti na varno. Nekaj podobnega je bilo pred leti, ko je v šenčurskem lovišču v dolini strela pokončala dve srni.« Povedal nam je še, da je Lovski družini Jezersko strela pod Kočno vzela več kot 5000 evrov – toliko bi bil po tržni ceni vreden tak odstrel. A če jim njihov lovski čuvaj Davo Karničar za to svojo najdbo ne bi povedal, varčni Gorenjci o tej izgubi seveda ne bi niti premišljevali, kot ne premišljujejo o vseh drugih izgubah svoje divjadi, za katero sploh ne vedo, da jim jo je vzela narava okoli najvišjih slovenskih gora.