LJUBLJANA –Poročali smo že o nenavadni letalski nesreči s še bolj nenavadnim nadaljevanjem, ki se je zgodila septembra 2012 na dunajskem letališču Schwechat; bila je gneča, veter je oviral pristanek in pilot slovenskega letala cirrus SR 22 je s stolpa dobil navodila, naj hitro obrne: »Pilotu manever v oster zavoj ni uspel, letalo je udarilo ob tla in z njega je potrgalo dele,« nesrečo opisuje Andrej Marčič, direktor ljubljanskega podjetja Aequalis, ki je lastnik cirrusa.
Štirje potniki so jo odnesli brez poškodb, tega pa ne bi mogli reči za letalo, ki je končalo daleč od steze: v izvedeniškem mnenju je zapisano, da je najprej zadelo »s krilom ob tla, padlo na kolesa, ki so se pri padcu odtrgala. Drselo je po trebuhu, se vrtelo po stezi in zunaj nje ter utrpelo hude strukturne poškodbe.« V Aequalisu so nato obvestili zavarovalnico, zapletlo pa se je pri oceni škode – medtem ko so prvi zaznali totalko, je nemški oglednik zavarovalnice Allianz škodo na letalu, zavarovanem za več kot 400.000 evrov, ocenil na samo 150 tisočakov.
Šlo je na popravilo na Nizozemsko, servis pa se je začel vleči; najprej v mesecih, nato v letih. Poskus dogovora z Allianzem je večkrat propadel, tako da aequalisovcem ni ostalo drugega, kot da so – tik pred zastaranjem zahtevka za materialno škodo – vložili tožbo na naše sodišče. Najhujšo posledico za naše podjetje je pojasnil njegov zagovornik Bojan Visočnik: »Ker zavarovalnica Allianz ni plačala servisa, je bilo letalo zdaj na Nizozemskem zarubljeno lastniku.«
Popravilo ne bi bilo smiselno
V sodni pravdi na ljubljanskem sodišču tožena stranka ni Allianz, ampak zavarovalnica Sava, ki ji je pripadel ta neugodni primer iz mednarodne zavarovalne verige. Skoraj pet let po nesreči se okoliščine vendarle razčiščujejo, nedavno je bilo narejeno še drugo izvedeniško mnenje o nesreči, ki ugotavlja, da je letalo popolnoma uničeno, kot se je izrazil sodni izvedenec Franc Kralj: »Predmetno letalo ne bi imelo več prvotnih letalnih sposobnosti, tudi varnost je vprašljiva, posebno zaradi skritih poškodb. Tudi če bi bilo letalo popravljeno: ekonomsko, tehnično, varnostno in cenovno ne bi bilo enakovredno kot pred poškodbo,« navaja Kralj in dodaja, da popravilo z ekonomskega vidika ni bilo smiselno. Marčič ga noče nazaj: »Ne vemo, kaj vse je narobe. Tudi prodaja drugemu odpade, kaj pa če se zgodi nesreča?«
Pri Allianzu pojasnjujejo, da so letalo obravnavali kot popravljivo glede na poročila: »Obžalujemo, da kljub več poskusom, da bi dosegli kompromis, ni bilo dogovora. Ker ne moremo komentirati odprtega primera ali pojasnjevati podrobnosti, čakamo razsodbo slovenskega sodišča,« pojasnjuje Heidi Polke-Markmann iz Allianza. So pa svoje pojasnilo na dolžino roka reševanja zadeve podali tudi pri zavarovalnici Sava: »Primer, ki ga navajate, je specifičen in v sodnem postopku, zato časovni aspekt reševanja ni določen in ga je težko napovedati.« Sava v tem primeru tudi ni samostojna pri odločanju, saj ima zadnjo besedo pri kompromisih, ki so jih iskali, prav Allianz – kot tudi plačilo končne škode.
Bodo čakali še leta?
Ker so skoraj pet let brez letala, so se pri Aequalisu odločili, da na primer opozorijo tudi Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN): »Glede na navedeno izvedensko mnenje se nam zdi povsem nerazumljivo in nesprejemljivo nadaljnje zavlačevanje zadeve, katere trajanje je že tako in tako preseglo vse razumne meje, na odgovorni zavarovalnici,« je zapisal Marčič v dopisu. Direktor AZN Sergej Simoniti pojasnjuje, da AZN ni pristojen za odločanje o konkretnih civilnopravnih sporih, a dodaja: »Če poteka postopek izplačila odškodnine pred sodiščem, lahko gospodarski družbi Aequalis predlagamo, da vloži nadzorstveno pritožbo, ker sodni postopek odločanja o odškodninskem zahtevku poteka predolgo,« pojasnjuje Simoniti.
Tako lahko zakonsko spodbujajo sodišče (oziroma sodnico), ne morejo pa vplivati na samo zavarovalnico, saj niti varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu (pri Slovenskem zavarovalnem združenju) ne obravnava sporov, ki glede na pravni značaj in vsebino spadajo pod pristojnost sodišča. Nemara bodo po prvi sodbi (ne glede na to, v korist koga bodo presodili) sledile pritožbe. Najverjetneje bodo pri Aequalisu še kar dolgo čakali na dokončno pravnomočno sodbo v njihovem primeru, vsem pritrdilnim izvedeniškim mnenjem navkljub. Najbrž še več let, poleg teh petih, ki se iztekajo.
