Nemci ne bodo vrnili keltskega kovanca

MÜNCHEN, LJUBLJANA – Ta teden se je na bavarskem upravnem sodišču v Münchnu precej hitro odločilo o lastništvu redkega keltskega kovanca tetradrahmona oziroma tetradrahme, ki so ga po navedbah našega ministrstva za kulturo ilegalno izkopali leta 2011, domnevno v bližini reke Mure v Sloveniji, nato pa brez dovoljenja odnesli iz države. Ko so ga leta 2013 opazili v avkcijskem katalogu v Veliki Britaniji, ga je Slovenija hotela nazaj, a je novec v vrednosti nekdanjih štirih drahem na otoški dražbi zamenjal lastnika za tri tisoč angleških funtov (slabih 3500 evrov) in pristal v Nemčiji v zasebni zbirateljski zbirki.

Že ob prodaji sta kustosa iz Numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije Peter Kos in Alenka Miškec za kulturno ministrstvo pripravila dokumentacijo o keltskem kovništvu na Slovenskem. Kos pojasnjuje, za kak kovanec gre: »To je srebrna tetradrahma iz drugega stoletja pred našim štetjem. Kovanec je pripadal plemenu Tavriskov, podobni novci so že bili najdeni na ozemlju naše države.« Tavriski so živeli na območju osrednje in vzhodne Slovenije.

Zaradi najdišča na slovenskem državnem ozemlju naj bi bil kovanec nacionalna kulturna dobrina, poskus vračila po diplomatski poti pa ni bil uspešen, saj je lastnik vztrajal, da ga je pridobil zakonito. Slovenija je vendarle vztrajala pri vračilu, saj gre za nacionalno bogastvo. Evropska praksa narekuje, da se za vračanje protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine začne postopek vračila pred pristojnim sodiščem v državi, kjer je predmet tisti trenutek. Izkušnje s sodišči in posameznimi primeri ter stroški so, kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, različne.

Različna pa so tudi sodišča in njih hitrost, kot so spoznali naši državni uslužbenci. Proces v bavarski prestolnici se je začel v torek, ko so zaslišali dve priči iz Anglije (ki pa po navedbah nemških kronistov nista pretirano pomagali pri osvetlitvi nejasnosti). Tretja priča, ki bi morala priti iz Slovenije, pa sploh ni stopila pred nemški sodni senat. Čeprav je za našo državo sporno, kje natanko so ga našli in po kateri poti so ga prenesli v drugo državo. Tega ni uspelo ugotoviti niti bavarskemu sodišču, a je vendarle sprejelo odločitev.

Claudia Frieser iz bavarskega upravnega sodišča je pojasnila, da so 31. maja (torej dan po obravnavi!) že zavrnili pritožbo Republike Slovenije na prvostopenjsko sodbo münchenskega upravnega sodišča, ki je že julija 2015 razsodilo v prid nemškega zasebnega zbiralca: »Tožba Republike Slovenije proti toženemu za vrnitev kovanca je bila tako neuspešna,« sklene Frieserjeva. Dodaja še, da na odločitev ni možna pritožba, se pa lahko Slovenija še pritoži na zvezno upravno sodišče v Leipzigu v mesecu po prejemu sodbe. In čeprav lahko utemeljitev v spisani sodbi – po navedbah iz Bavarske – pričakujemo šele čez nekaj tednov, je jasno, da se lahko za dragoceni in redki kovanec Slovenci dokončno obrišemo pod nosom.