LJUBLJANA, ZAGREB – Najbolj znani slovenski raziskovalec totalitarističnih zločinov Roman Leljak je v petek še na Hrvaškem predstavil (potem ko je v četrtek to storil že v ljubljanskih prostorih Svetovnega slovenskega kongresa) svoji najnovejši knjigi, Predpisi o metodah in sredstvih dela Udbe in Kosa v obdobju 1944–1990 ter Špiclji Udbe 2 (A–L). V prvi so na skoraj 1050 straneh zbrani skrivni predpisi nekdanje politične policije Udbe in Kosa, totalitaristične protiobveščevalne službe nekdanje JLA. V Špiclji Udbe 2, ki pomeni nadaljevanje knjig Speča Udba in Špiclji Udbe, pa je Leljak objavil več seznamov (rezervnih in opuščenih sodelavcev SDV, registriranih sodelavcev SDV, sodelavcev organov varnosti JLA, zaposlenih v SDV in drugih virov SDV ter, kot v uvodu knjige pojasni njen avtor, tudi tistih, ki jih je iz različnih razlogov tja vpisovala nekdanja ljudska milica), pri čemer si je pomagal z mikrofilmi podatkov iz tako imenovane centralne abecedne evidence, ki jo je na spletni strani udba.net leta 2003 razkril Dušan S. Lajovic. Dva mikrofilma sta se sicer »izgubila«, na njiju pa naj bi bile predvsem osebe, katerih priimki se začenjajo s črkama Br.
Uničevanje zbirk še leta 1993
Leljak, ki je v Špiclji Udbe 2 objavil sezname po priimkih, ki se začenjajo s črkami od A do L, je že napovedal, da bo v naslednji knjigi Špiclji Udbe 3 objavil sezname še vseh drugih, ki se jim priimki začenjajo s črkami od M do Ž). Na predstavitvi novih knjig je med drugim opozoril, da je bilo leta 1992 in še leta 1993 (ko sta bila direktorja Vis, predhodnice zdajšnje Sove, dr. Mihael Brejc in mag. Janez Sirše) uničenih približno 8000 dosjejev (zbirk gradiv), iz katerih bi lahko natančno ugotovili, kako se je neki posameznik znašel na katerem od teh seznamov. Drži, še v letih 1992 in 1993 se je pri nas načrtno uničevalo te dosjeje. V najnovejši knjigi je Leljak odgovoril tudi na kritike zgodovinarjev, denimo dr. Tamare Griesser Pečar, ki mu je očitala, češ da se včasih zaleti v eno smer in potem ne vidi ali noče videti ničesar ne levo ne desno. »Zgodovinarji si v Sloveniji še niso zaslužili svojega kruha. Pripovedujejo z rokami na hrbtu in z upognjeno glavo. In tiho, da bi jih slišali samo tisti, ki jih morajo slišati,« odgovarja Leljak. Če bi zgodovinarji ter tožilci in sodniki bolje oziroma uspešneje uresničevali svoje poslanstvo, se bržda Leljaku, tudi zato, ker oni menda ne bi delali nobenih napak, ne bi bilo treba toliko truditi, kot se je do zdaj, a ne?
Preiskava naj
bi se že začela
Po prepričanju Romana Leljaka je zdaj, ko se je v Nemčiji že uspešno končalo sojenje visokima hrvaškima funkcionarjema Udbe Josipu Perkoviću in Zdravku Mustači, ki sta bila, resda šele po 33 letih, zaradi odgovornosti za umor hrvaškega oporečnika Stjepana Đurekovića obsojena na dosmrtno ječo, morda končno priložnost, da nemško sodišče obsodi tudi nekdanje visoke funkcionarje slovenske Udbe ali vsaj najpomembnejšega med njimi.
Leljak je v zvezi s tem tudi na družabnem omrežju twitter objavil, da se je v Nemčiji že začela preiskava proti Silvu Gorencu, nekdanjemu načelniku slovenske in pozneje tudi načelniku jugoslovanske Udbe, zaradi umora treh novinarjev. Gorenc, ki Leljaka, kot je znano, sicer sodno preganja, ker je javno spregovoril in pisal o njegovi odgovornosti za udbovsko ugrabitev in umor hrvaškega študenta Stjepana Crnogorca leta 1972 ter o tem, kako so avstrijski preiskovalni organi zaradi tega umora začeli kazenski postopek proti Gorencu in Borisu Mužiču, meni, da je v tem hipu še največ možnosti, da Gorenca najprej obsodi sodišče na Bavarskem. Bavarsko tožilstvo namreč preiskuje umor treh novinarjev v Münchnu (novinarjev Hrvatske slobode Mileta Rukavine, Krešimirja Tolja in Vida Maričića), ki so jih 26. oktobra 1968 umorili pripadniki slovenskega SDV, ki ga je takrat vodil prav Silvo Gorenc. Prav Leljak pa je sodišče v Münchnu seznanil s tajnim pravilnikom o delu posebne enote SDV za tujino (tako imenovano grupo A), po katerem je lahko akcijo, ki se je v tretjem poskusu končala z usmrtitvijo novinarjev, prej dvakrat začasno prekinil in potem še tretjič odobril le nekdanji načelnik slovenske SDV Gorenc.
Tožilci in sodniki pa nič Dr. Danilo Türk je takole odlikoval Tomaža Ertla. Foto: Igor Zaplatil |