Pretežno zahodno od Trojan se športna srenja močno naslaja nad spodrsljaji v glavnem mestu, v prvi vrsti zaradi dogajanja z nogometno Olimpijo, v kateri se točno ve, kdo plačuje, le malokomu pa je jasno, kdo vse pije na račun ameriškega poslovneža srbskega rodu Milana Mandarića, ki tako kot lansko pomlad doživlja nove strese kot upravitelj zeleno-belih. Lani mu je uspelo osvojiti naslov slovenskega prvaka, potem ko je rešil, kar se je rešiti dalo po lomastenju kontroverznega srbskega menedžerja Ranka Stojića, ki ga je pognal iz kluba.
Letos se zgodba ponavlja z istim likom v glavni vlogi, saj ga je Mandarić jeseni iz samo njemu jasnih razlogov vrnil v Olimpijo. Toda zdaj bo reševanje kluba v boju za prvaka znatno težja naloga, saj je tokrat Stojić postoril še kaj dodatnega, česar denimo lani ni utegnil. Tokrat je namreč popolnoma razsul jesensko zasedbo in pripeljal devet novincev, med katerimi je večina močno spornih po igralski plati, sploh če upoštevamo dejstvo, da bi se morali ekspresno prilagoditi na novo okolje, klub, tekmovanje ter kulturo dela in življenja. Ni kaj, Stojiću uspeva to, kar bi malo komu v glavnem mestu tuje države, za povrhu še v neki strašno malikovani športni instituciji, ki pa je, roko na srce, noče prevzeti nihče od lokalnih poslovnih asov.
»V Olimpiji ni nobene športne logike, zato je vse to dogajanje normalno,« mi je oči odprl bivši športni as, ki mu je blizu tudi funkcioniranje klubov v Sloveniji. Saj res, pri Olimpiji je vse na preskok, iščejo se bližnjice, da bi zgradili velik klub v regiji in resnega tekmeca v Evropi. Olimpija nima lastnega doma, ima pa od okolja odtujeno vodstvo kluba, ki komunicira in celo koketira samo z ultranavijaško skupino, pred katere zahtevami rado poklekne. Olimpija se ne zliva z domačim okoljem, ker misli drugače, govori drugače in igra drugače, kot pa je to zapisano v nogometnih genih Ljubljančanov. Današnja Olimpija ne pozna in ne neguje lastne tradicije, nima dolgoročno stabilne organizacije in financiranja, nima pravega ljubljanskega štiha in ni pripravljena na mukotrpno, postopno, organsko rast kluba. Še bolj žalostno pa je dejstvo, da je povsem isti šmorn s košarkarsko in hokejsko Olimpijo. Vse zato, ker nekdo prav zdaj hoče imeti prav tu prav vse. In ko jebe, kaj bo jutri.