POLZELA – Bi se nekdanja industrijska prestolnica Spodnje Savinjske doline utegnila preleviti v novo slovensko termalno središče? To vprašanje si Polzeljani zastavljajo že več let, zdaj poskušajo nanj odgovoriti še v okviru postopkov prodaje premoženja pokojnega lesarskega giganta, tovarne Garant. Na tej lokaciji so namreč odkrili toplo vodo. Odkritje ni nenadno ali naključno, saj domačini že dolgo vedo za nahajališče, ki pa so ga zdaj uradno potrdili.
Občina Polzela je sredi decembra naročila izdelavo vrtin na dveh lokacijah. Delo je opravilo šempetrsko podjetje Vrtine Palir in res so naleteli na geotermalni vir, ki bi zadoščal vsaj za ogrevanje obstoječega kompleksa, z nekaj več denarja bi toplovod lahko napeljali širše (za ogrevanje stanovanjskih in javnih objektov), za zamisel o postavitvi termalnega središča, kamor bi se zgrinjali zabave željni turisti, pa bi bila potrebna vsaj sprememba občinskih prostorskih aktov in povrhu še bogat investitor. Velike oči in skromne možnosti.
Pred približno desetletjem so se s podobnimi težavami ubadali na Ljubnem v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi pomanjkanja pitne vode so na območju Okonine iskali nova zajetja pitne vode, naleteli pa so na toplo vodo. Vrtine so segale do 200 metrov globoko, vendar je bila temperatura vode (19 stopinj) prenizka, zaloge pa vprašljive, zato vlagatelji niso ugriznili v vabo. |
Župan ne skriva tihih želja
Nekdanji delavci Garanta so predlanskega junija, ko se je tovarna znašla v prisilni poravnavi, opozarjali, da jo bodo pahnili v stečaj prav zato, ker hočejo na tej lokaciji zgraditi termalni kompleks. Šlo je bolj za trenutno stisko zaposlenih kakor za dejansko vzročno-posledično zvezo, čeprav se je Garant dva meseca pozneje res znašel v stečajnem primežu, vendar investitorjev, ki bi z milijoni v kovčkih hiteli na Polzelo v želji po gradnji turističnega središča, ni bilo od nikoder. Tako je še danes. Garantov stečajni upravitelj Tomaž Kos je realen: »Topla voda je tukaj že zelo dolgo in ljudje to dobro vedo. Gre za večjo količino, njena temperatura je približno 20 stopinj in bi zadoščala za ogrevanje poslovno-proizvodnega kompleksa nekdanje tovarne. Kmalu bom objavil geološko poročilo. Voda na ceno premičnih ne bo vplivala, na nepremičnine pa prav gotovo, zato bom naročil novo cenitev. Gradnja termalnega središča je manj verjetna, najbrž tega ne dovoljujejo niti obstoječi prostorski akti.«
Polzeljani kajpak ne govorijo na pamet. Topli izpusti z lokacije tovarne se stekajo v Savinjo, na več toplih izvirih so domačinke v starih časih – zlasti pozimi – prale perilo. Decembra so skozi 70-metrsko vrtino izmerili 21 stopinj in 30 kubičnih metrov urnega pretoka. Dovolj za ohranitev sanj o novih toplicah? Župan Jože Kužnik ne skriva tihih želja. »Ta želja je dolgoročna. Polzela ima dovolj termalne vode, nimamo pa vlagateljev, zato o termalnem kompleksu ta hip ne razmišljamo. Voda nam bo pomagala pri drugih projektih.« Na občini namreč snujejo postavitev sistema daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, v katerega bodo priključili vse javne zgradbe. Zgraditi morajo kotlovnico, do katere bodo v drugi fazi speljali termalno vodo iz Garanta. Že za ta del projekta bo denarja premalo, zato računajo na javno-zasebno partnerstvo. Lesno biomaso bi nato uporabili za dogrevanje, s tem bodo obstoječe ogrevalne stroške oklestili za več kot polovico, na sistem bi priključili še večstanovanjske objekte. Toplice bodo na papirju čakale boljše čase.
