ZAGREB – Nekdanja hrvaška premierka Jadranka Kosor, ki je leta 2009 podpisala arbitražni sporazum, je danes dejala, da ni izključeno, da bo Ljubljana poskušala blokirati vstop Hrvaške v schengensko območje.
Dejala je, da je Slovenija vedno, ko je ocenila, da lahko, uporabila silo, ter spomnila na blokado vstopa Hrvaške v EU. »Mogoče je, da bodo zdaj posegli po tem orodju, vendar so zdaj razmere drugačne, tudi mi smo članica EU in položaj je drugačen,« je povedala Kosorjeva za regionalno televizijo N1.
Po njenem mnenju se položaj Hrvaške z drugimi državami, s katerimi ima spore o meji, kljub odločitvi arbitražnega sodišča ni spremenil. »Treba je začeti reševati probleme. Zdaj potrebujemo državnike, pogumne ljudi,« je dejala. Dodala je, da ni rešitev, da bi Hrvaška blokirala vstop Srbije ali Bosne in Hercegovine v Evropsko unijo, ampak da je treba vprašanja rešiti z dialogom. »Moramo se usesti in najti rešitve. Če se ne moremo dogovoriti za mizo, pa bi bilo logično, da se obrnemo na mednarodno sodišče. V dogovoru za mizo je treba v nekem delu vedno najti kompromis, vendar si mnogi tega ne želijo, ker so vedno neke volitve,« je povedala.
Josipović: Sporazum ni pravičen
»Sporazum o arbitraži je bil od začetka nepravičen in je rezultat izsiljevanja slovenske strani. Šlo je za ultimat, ali boste podpisali sporazum ali pa ne boste vstopil v EU,« pa je povedal bivši hrvaški predsednik Ivo Josipović, ki je bil eden redkih poslancev v hrvaškem saboru, ki leta 2009 ni podprl arbitražnega sporazuma. Takrat je bil član SDP, danes pa je predsednik zunajparlamentarne levičarske stranke Naprej Hrvaška!. Josipović je izpostavil, da je sporazum nepravičen, ker je v veliki meri vnaprej sugeriral, kakšna bo arbitražna sodba. »Rešitev je v nasprotju z mednarodnim pravom, to je pa tudi odgovor, zakaj Slovenija ni želela na Meddržavno sodišče ZN, ki ureja spore med državami. Na njem bi Slovenija zagotovo izgubila,« meni.
Ni sicer želel ugibati, kaj bo sledilo četrtkovi arbitražni sodbi o meji med Slovenijo in Hrvaško, a je poudaril, da bi bilo najslabše, če bi vročekrvneži sprožili kakšen incident. »Dejstvo je, da Slovenija od četrtka meni, da ima morje, kot je določila arbitraža, Hrvaška še naprej meni, da ima morje, kot je bilo doslej po vseh znanih standardih mednarodnega prava. Te dve percepciji sta nezdružljivi,« je sklenil Josipović, ki se je po petletnem predsedniškem mandatu vrnil k profesorski in znanstveni karieri na zagrebški pravni fakulteti.