Nekoč imel 23 cerkva, danes še 10

PIRAN – Koprski škof Paolo Naldini (1686–1713) je o Piranu v svoji leta 1700 izdani Corografii med drugim zapisal, da je »sveti žar krščanske pobožnosti botroval povečanju števila cerkva na tako majhnem območju«. Res jih je bilo takrat v mestu izjemno veliko, potrdi piranski župnik Zorko Bajc: »Po do zdaj znanih podatkih je imel Piran samostan in več kot 23 cerkva ter številne kapelice. Danes jih je v uporabi še deset. K temu, da imamo v njih ohranjeno bogato umetnostno dediščino, so prispevale predvsem piranske bratovščine. Te so s kipi, slikami, knjižnicami in še čim bogatile oltarje ter cerkve, v katerih so imele sedeže. Z zapuščinami in donacijami so ustanavljale tudi bolnišnice, hospice, oratorije in podpirale dejavnosti, ki so bile v javno dobro. Z Napoleonovim odlokom so bile do leta 1806 skoraj vse ukinjene.«

Kaj vse je danes na ogled v desetih piranskih cerkvah, pa razkriva nova publikacija Sakralna dediščina Pirana, ki jo je pred dnevi ob pomoči piranske občine in župnije izdalo Dru??tvo Prijatelji zakladov sv. Jurija. Kot kaže, je to prvi vodnik po izključno sakralni dediščini katerega našega mesta.

Župnik Bajc ocenjuje, da je med tistimi, ki se radi sprehodijo od ene do druge piranske cerkve ter spoznavajo njihovo notranjost in bogastvo, poleg vernih turističnih gostov tudi vse več tistih, ki jih zanimajo arhitektura, umetnost, zgodovina, ne nazadnje tudi zgodbe o čudežih in relikvije.

Vodijo v zmoti

Na začetku je v vodniku predstavljen zemljevid starega Pirana, ki prikazuje, kje vse so bile cerkve v 18. stoletju. Mnogih ni več, a tudi s temi desetimi, ki so danes v uporabi, verjetno še vedno ni mesta, ki bi jih imelo toliko na tako majhni površini.

»Tem desetim smo v vodniku dodali še nekdanjo cerkev sv. Katarine, minoritski samostan sv. Frančiška in piranski zvonik, saj se tudi tam skriva marsikaj zanimivega, celo takega, kar je neznano domačinom. Nismo pa na primer dodali cerkvic sv. Donata in sv. Andrea na Pusterli, ker gre le za ostanke, ki niso več tesneje povezani s sakralno dediščino,« pojasni Zorko.

Prva je seveda predstavljena cerkev sv. Jurija, ki kraljuje na vzpetini nad mestom in s podpornimi oboki griča daje Piranu prepoznavnost. Prve sledi sakralne dediščine v Piranu segajo v 6. stoletje, za cerkev sv. Jurija pa se domneva, da je zrasla na fragmentih stare cerkve, ki datirajo v čas med 10. in 12. stoletjem. To je nasledila leta 1344 posvečena triladijska gotska cerkev, današnjo podobo pa je dobila med letoma 1595 in 1637. V njej je med drugim izjemna gotska plastika Križani z začetka 14. stoletja. 
»Sto petdeset let je bila v Krstilnici, ki je poleg zvonika, in čeprav je že skoraj 10 let v cerkvi sv. Jurija, so turistični delavci ljudi pošiljali na ogled v Krstilnico. Poleg tega včasih ujamem tuje vodnike, ki skupini razlagajo, da so na cerkvenem stropu freske, v resnici so oljne poslikave, da ne govorim o tem, kako razkladajo, da na zvoniku kaže smer vetra sv. Jurij, gre pa za nadangela Mihaela,« župnik opozori na kikse.

Pomlajene orgle

Predsednica Društva Prijatelji zakladov sv. Jurija Mira Ličen Krmpotić je povedala, da tudi so v društvu opazili, da turistični vodniki velikokrat podajajo nepravilne podatke in da so celo v nekaterih obstoječih publikacijah o Piranu pomanjkljivi ali netočni podatki ter včasih izpostavljene nepomembne stvari, pomembne pa izpuščene. Tako je nov vodnik pomemben, zanesljiv in ažuriran vir najnovejših informacij o sakralnih objektih, o predmetih, ki so tam hranjeni, o letnicah in avtorjih umetnin. Za to je z nekajletnim brskanjem po arhivskem in drugem gradivu ob pomoči župnika Bajca, Mire Ličen Krmpotić in Milke Sinkovič poskrbela zgodovinarka Daniela Milotti Bertoni. Med drugim so s preverjanjem na primer ugotovili, da so cerkvene orgle sedem let mlajše, kot so menili do zdaj, in torej iz leta 1751.

Vodnik ima 22 strani, jedrnato informativno besedilo spremljajo fotografije sakralnih objektov ter njihovih najzanimivejših zakladov avtorja Zorka Bajca. Je v slovenskem in italijanskem jeziku, načrtujejo pa še izdajo v angleškem in nemškem. Bralca oziroma sprehajalca po Piranu mimogrede popelje tudi skozi marsikatero piransko zgodbo, vključuje pa še vodenje na zvonik, v Krstilnico, cerkve Marije Tolažnice, Marije Snežne, Marije Zdravja, sv. Petra, sv. Štefana, sv. Roka, samostansko cerkev sv. Frančiška Asiškega, Minoritski samostan sv. Frančiška s križnim hodnikom, nekdanjo cerkev sv. Katarine Aleksandrijske ter pokopališko cerkev sv. Mohorja in Fortunata.