Nekoč farma, zdaj vrt in hektoliter

Jesenic se tesno drži Slovenski Javornik, kamor se je ta teden napotil nov hektoliter pijač blagovnih znamk Laško, Union in Radenska. Pred lično, s cvetjem obdano hišo sta osvežilnih sto litrov pričakala nagrajenka Anica Vučković in mož Nikola. Odlična popoldanska kavica je bila ravno kuhana, pa smo v prijetni senčki pokramljali o tem in onem – tudi o tem, da v življenju pač pridejo leta, ko je treba garati od jutra do večera, potem pa se je pač treba navaditi na mesece, ko življenje teče bolj ležerno.

Farmarja

Tista leta, ko je bilo treba krepko garati, sta Anica in Nikola, ki sta poročena 35 let, že pustila za seboj. »Trideset let sva imela na drugem koncu Jesenic, na Plavžu, prašičjo farmo. Skupaj sva skrbela za 250 prašičev. Ko smo vstopili v Evropsko unijo, sva farmo pustila, nato pa je tam nastala industrijska cona. Delala sva dan in noč. Zbudila sva se, ko je bilo treba delati, in šla spat, ko so tako narekovale živali,« spomin na leta brez počitka strneta zakonca Vučković.

Zdaj se je list življenja obrnil tako, da sta – čeprav ju do upokojitve ločuje še nekaj let – pač doma. No, Anica se je že v preteklosti posvečala gospodinjskemu delu, Nikola pa je po poklicu mesar in je vrsto let delal v jeseniški klavnici. »Pred več kot 40 leti sem iz Bosne, kjer sem v Sanskem Mostu končal osnovno šolo, prišel v Slovenijo. Julija 1972 sem prišel na Jesenice, že septembra istega leta pa sem začel hoditi v šolo v Mariboru, kjer sem se izučil za mesarja. Vsa leta sem bil odličen, le z jezikom sem imel sprva malo težav. Saj veste, da se Srbi držimo pravila, da besede zapišeš tako, kot jih izgovoriš, in jih prebereš, kot so zapisane. Tako sem imel sprva s slovenščino malce težav, a na koncu šolanja sem imel tudi pri tem predmetu oceno 5,« pravi Nikola, ki je na svoje korenine zelo ponosen, ponosen pa je tudi na to, da se je zelo hitro navadil življenja v novem okolju.

Kot rečeno, ura zdaj ni gospodar zakoncev Vučković. Bolj ali manj sta doma, a tudi tam je treba postoriti marsikaj, poudarita: »Okoli hiše imamo nekaj zemlje. Za njo je sadovnjak, pred njo pa imamo zelenjavni vrt.« Kot pravi Anica, na njem zraste precej okusne zelenjave, poleg tega pa pri domačih pridelkih točno veš, od kod je zelenjava prišla in na kako si jo spravil gor.

Vnuk po dedku

V večdružinski hiši poleg Anice in Nikole živi še njun 29-letni sin Marko s partnerico Špelo, zakonca pa imata še 34-letno hčerko Natalijo, ki s partnerjem Urošem in sinčkom živi v Kopru. »Najinemu edinemu vnuku je ime Nikola, ime je seveda dobil po dedku,« ponosno povesta sogovornika.

Medtem ko je bil ded Nikola do tega tedna nekoliko zadržan, ko je beseda nanesla na nagradne igre, pa je babica Anica ves čas upala, da se ji bo sreča nasmehnila. »Oh, Anica je takoj opazila nagradno igro in poslala nekaj kupončkov, jaz pa sploh nisem vedel zanjo. Pa preberem skorajda vse članke v časopisu. Praktično preberem Novice od a do ž! Celo tako je, da si brez Slovenskih novic in obvezne kavice ne predstavljam začetka dneva. Pridnega dostavljavca imamo tukaj na Slovenskem Javorniku, vsak dan nam že okoli petih zjutraj dostavi časopis,« pohvali ded Nikola. Babica Anica pa pokima in doda: »Tudi jaz rada preberem vse, kar piše v časopisu, zelo rada pa imam prilogo Ona. Tu so vedno zbrane take zgodbe, ki jih ženske rade prebiramo, prav tako pa najdem v prilogi kup zanimivih nasvetov.«