LJUBLJANA – Po petih letih prestrukturiranja in reševanja, po več odslovljenih svetovalcih in večmesečnih moratorijih, ko Tušu bankam ni bilo treba plačati niti centa, je bankam upnicam prekipelo. Po pisanju Financ bodo banke sicer reprogramirale kredite, a bodo stvari vzele v svoje roke. V reševanje Tuša se je medtem vključila tudi vlada.
Na Tuševi barki bivši minister Čufer
Skupina Tuš bankam dolguje skoraj 400 milijonov evrov. Po petih letih prestrukturiranja in reševanja, po več odslovljenih Tuševih svetovalcih – zdaj pri prestrukturiranju svetuje nekdanji finančni minister Uroš Čufer – pa naj bi bankam prekipelo: »Zdaj imamo pa res vsega dovolj. Tuš bo sicer dobil reprogram do leta 2018, a stvari bomo vzeli v svoje roke,« po pisanju poslovnega časnika neuradno pravijo v bankah upnicah. Heta, slaba banka nekdanje avstrijske Hypo Alpe Adria Group, je najmanj potrpežljiva. V Tušu zadeve ne komentirajo. Pravijo, da postopek finančnega prestrukturiranja poteka v skladu z utečeno prakso v podobnih primerih.
V Tušu molčijo
»Dogovori s finančnimi partnerji so pri koncu, zaradi zaupnosti podatkov jih ne moremo komentirati. Podpisani dogovor bo prinesel dolgoročno finančno vzdržnost in bo končan znotraj zakonsko opredeljenega časovnega okvira,« so navedli. Kot so dodali, vseskozi uresničujejo zastavljeno dolgoročno strategijo in nadaljujejo aktivnosti, vezane na dezinvestiranje in odprodajo vsega nestrateškega premoženja. V uresničevanju dolgoročne strategije so, kot navajajo, popolnoma osredotočeni na trgovino. »Pozitivni učinki so že vidni, saj se izboljšujejo prav vsi kazalniki poslovanja. Vaši podatki ne držijo,« so še povedali v Tušu.
Finance sicer navajajo, da je trgovska družba Engrotuš lani ustvarila le še 487,35 milijona evrov prihodkov in je trgovec tako prvič po letu 2005 prodal manj kot za pol milijarde evrov. Še bolj šokantni naj bi bili podatki o kosmatem denarnem toku. Sodeč po nerevidirani bilanci družbe, ki so jo pridobili na Financah, uradno pa ni javna, je imel Engrotuš lani 2,52 milijona evrov dobička pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo (EBITDA), marža EBITDA pa tako znaša le 0,5 odstotka.
Razmerje med dolgom in približkom denarnega toka se je izrazito poslabšalo
Bilanca razkriva še, da je imel Engrotuš lani 121,82 milijona evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev, skupaj pa 225,62 milijona evrov vseh obveznosti. Glavnina obveznosti je sicer na družbi Tuš Nepremičnine.
Sodeč po poslovanju matične družbe Engrotuš, se je razmerje med dolgom in približkom denarnega toka (EBITDA) izrazito poslabšalo. Kazalnik, ki ga pod drobnogled radi vzamejo bančniki, je lani znašal 40, leto prej 13, za dolgoročno vzdržnega pa bančniki opisujejo količnike pod štiri oziroma pet, odvisno od panoge.
Slapnik od maja lani pri projektu, neznank je še veliko
V reševanje trgovskega imperija Tuš se je medtem vključila tudi vlada. »Oblikovali smo delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov ministrstva za gospodarstvo in kmetijstvo. Naš načrt je potrošniška zadruga, po vzoru italijanskih ali španskih,« je za Finance pojasnil državni sekretar v kabinetu premierja Tadej Slapnik, pristojen za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud ter socialno podjetništvo.
Slapnik, ki je do enake ideje prišel nekaj dni pred podpisom prodajne pogodbe za Mercator, pojasnjuje: »Kupcem bi morali razložiti prednost potrošniških kooperativ, da bi vložili v Tuš. Nato bi se jim delež povečeval skladno s prihranki, ki bi jih zbrali ob nakupih v trgovinah.« A za to, priznava tudi Slapnik, verjetno ni časa. Zato bi po njegovem načrtu lahko začasno vlogo lastnikov potrošniške zadruge imele kmetijske zadruge. »Načelno soglasje združenja imam, o podrobnostih pa se nismo pogovarjali,« je dejal.
Slapnik, ki se sicer s projektom ukvarja od maja lani, ne ve niti, koliko bi znašal prispevek. Prav tako še ni preveril, ali je sploh dovolj dobaviteljev, ki bi prodajali izdelke v potrošniški zadrugi, prav tako ne, ali je na trgu prostor za to. »Ne vem. Če model ne uspe pri Tušu, zadnjo besedo bi imele banke, ki bi morale povedati, kako bi potrošniška zadruga sploh vstopila v lastništvo Tuša, bomo imeli vsaj model za koga drugega.«
Minister Počivalšek se je zavil v molk ...
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa na vprašanje, kako žalosten je zaradi potapljanja Tuša, ki je konec prejšnjega leta dobaviteljem dolgoval skoraj 122 milijonov evrov, in kakšna je njegova vloga pri Slapnikovi skupini za oblikovanje potrošniške zadruge za Tuš, »ni želel« odgovoriti, so za časnik sporočili iz službe za stike z javnostjo na omenjenem ministrstvu.
