Ko so poslanci minuli teden na seji parlamentarnega odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide obravnavali novelo zakona o vojnih veteranih, ki jo je predlagal opozicijski SDS, je član poslanske skupine Združene levice (ZL), prvak TRS, nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek večkrat – očitno je bilo, da to počne zavestno (namenoma) – ponovil, da pravzaprav podpira pobudo SDS. Katero? Pobudo, da bi vsem slovenskim veteranom, glede na to, da je po besedah finančnega ministra dr. Dušana Mramorja gospodarska rast v Sloveniji »po zaslugi Cerarjeve vlade« menda spet ugodnejša, končno znova zagotovili tudi plačilo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja iz proračuna. Na stroške države, ja. Prva Jan- ševa vlada je svojčas z zakonom za uravnoteženje javnih financ (zloglasnim Zujfom) določila, da bo naša država plačevala dopolnilno zdravstveno zavarovanje samo še tistim vojnim veteranom, ki za to izpolnjujejo prav vse pogoje. Nekaterim ga je potem nehala plačevati. Vlada premierke mag. Alenke Bratušek pa je lani določila, da bo treba vsem veteranom vrniti pravico do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, vendar šele s 1. januarjem tistega leta, ki bo sledilo letu, v katerem bo gospodarska rast najmanj 2,5-odstotna.
Mramor jim vliva strah
Če se, skratka, vrnemo k Hanž- ku: član poslanske skupine ZL je na seji omenjenega odbora nekajkrat provokativno ponovil, da se žal boji, da se za veterane niti po 1. januarju 2016 ne bo nič spremenilo na bolje. Ker? Ker je minister za finance dr. Dušan Mramor (v zanj značilnem ameriško-neoliberalističnem slogu, op. J. V.) pač že zažugal, da bo najverjetneje le treba začasne varčevalne ukrepe spremeniti v trajne. Hanžek je opozoril, česa ga je oziroma bi nas lahko bilo še najbolj strah. Le dva dneva pozneje so se z opozorilom, zelo podobnim Hanžkovemu, oglasili še sindikati javnega sektorja. Pojasnili so, da jih skrbi vladni predlog sistemskih sprememb (vladni predlog domnevnih izboljšav): zato ker vse kaže, da se Cerarjeva vlada z ministrom Mramorjem na čelu pospešeno pripravlja na to, da bo začasne protikrizne (varčevalne) ukrepe za javni sektor spremenila v trajne. Vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja, glavni Svizov tajnik Branimir Štrukelj, je pojasnil, da se je za takšen odziv na predvidene sistemske spremembe enotno odločilo kar 29 sindikatov. Dejal je, da se jim zdi paradoksalno, da vlada po eni strani napoveduje ukinitev kriznega davka na dohodnino za tiste z najvišjimi dohodki in nas prepričuje, da je krize tako rekoč že konec, po drugi pa sploh ne skriva, da bo najbrž predlagala, da bi v javnem sektorju kar trajno ohranili zdajšnje protikrizno varčevanje. Sindikati so, je dodal, vsekakor prepričani, da bi se moralo tudi zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju poznati, da ima država spet višjo gospodarsko rast. Mar ni (vsaj na prvi pogled) nenavadno, da se sindikalist Štrukelj tako zelo strinja s predstavnikom poslanske skupine ZL, prvakom Trsa? Niti ne, saj je bil Štrukelj že pred volitvami leta 2011, točno tako, zastopnik Hanžkovega Trsa. In kljub vsemu je bolj normalno, če se sindikati pogosteje strinjajo s kritičnimi pomisleki opozicije, kot da bi se strinjali z vsem, kar v breme članov sindikatov pripravlja vlada.
Privilegirani bodo laže zadihali
Vlada je, kot je znano, tudi napovedala, da bo ukinila četrti, najvišji (uradno 50-odstotni, v resnici pa 40,9-odstotni) dohodninski razred, v katerega spadajo samo najbogatejši v naši državi. Vanj je bilo leta 2013 uvrščenih samo 3262 slovenskih državljanov. Cerarjeva vlada želi namreč doseči, da bi predvsem ta kategorija davkoplačevalcev znova laže zadihala in bi, ko se ji bo zaradi tega spet povečal dohodek (dobiček), z večjim veseljem plačevala davke. Sindikalisti (še posebno predstavniki vodstva Semoličeve Zveze svobodnih sindikatov Slovenije) so se že ogorčeno odzvali na takšno domislico: ukinitvi četrtega, najvišjega dohodninskega razreda nasprotujejo, pravijo, zato, ker želi biti vlada velikodušna samo do tistih, ki so pri nas že tako ali tako v vseh pogledih privilegirani. Cerarjeva vlada se (že vnaprej) veseli, da bodo najbogatejši Slovenci, ker bodo laže zadihali, najbrž z večjim veseljem plačevali tudi davke.
