LJUBLJANA – Nekdanji predsednik države dr. Danilo Türk je v intervjuju za Delo med drugim odgovarjal tudi na vprašanja o begunski problematiki in o situaciji, v kateri se je znašla Evropa v zadnjih mesecih.
»Evropa je predolgo tiščala glavo v pesek,« pravi Türk. Težavo si je EU naredila sama: namesto da se ukvarja s kvotami, se pravi z delitvijo bremen na države, bi morala najti skupno rešitev. »Če bi Evropa vložila nekaj sto milijonov, morda milijardo evrov v skupne begunske centre, v katerih bi skrbno pogledali, kam kdo od prišlekov spada, kateri so begunci, in tiste, ki očitno ne morejo uživati mednarodnopravne zaščite, vrnili domov, v države, kjer nevarnosti ni, bi lažje reševali probleme onih, ki resnično bežijo pred nevarnostjo« Pomagati je torej treba vsem, ki pomoč resnično potrebujejo, nekatere pa tudi vrniti.«
»Ni ene same preproste formule, četudi za Evropo velja, da se bo morala bolj odpreti za priseljevanje«
Türk meni, da je priseljevanje vedno psihološki problem za ljudi v okoljih, kamor se prišleki naseljujejo. Države srednje in vzhodne Evrope imajo po njegovem mnenju bolj tradicijo emigracije, ne imigracije, pri čemer je Slovenija v boljšem položaju, saj je v okviru Jugoslavije živela kot multikulturna skupnost, pred dvajsetimi leti pa se je tudi spopadala z izkušnjo beguncev iz BiH in Hrvaške. »Kar zadeva imigracije, smo gotovo bolj izkušena družba od višegrajskih držav, ki so danes izrazito negativno naravnane proti priseljevanju.«
Moramo pa tudi imeti v mislih, da med begunci Slovenija ni pretirano zaželena, saj je v večini primerov njihov cilj Nemčija. Razlog za to je po Türkovem mnenju povezan s splošno predstavo o prosperiteti Nemčije.
»Resnična rešitev begunske problematike je končanje vojn. In potem repatriacija večine ali vsaj znatnega dela beguncev.«
Kar se tiče integracije v novi deželi, je rešitev lahka: spoštovanje načel, učenje novega jezika in dobra dejanja za novo okolje. »Begunske situacije lahko postanejo konfliktne celo v okoljih velike verske in kulturne bližine. Nasprotno pa lahko obojestransko prizadevanje za boljše razumevanje naredi veliko dobrega.«
