LJUBLJANA – »Obljubo bo torej treba spoštovati. Evropski komisiji tudi ni vseeno, s kakšnimi ukrepi bomo zmanjšali primanjkljaj. V svojih poročilih o Sloveniji so njeni strokovnjaki večkrat poudarili, da pričakujejo predvsem ukrepe za zmanjšanje izdatkov. Po njihovem mnenju smo možnosti za povečevanje prihodkov večinoma že izkoristili in bi dodatni dvigi davkov škodljivo vplivali na gospodarstvo,« opozarja minister Janez Šušteršič, ki danes za Siol ocenjuje volilne programe strank.
Dve poti do cilja?
Stranke so vpraševali, kako hitro in s kakšnimi ukrepi nameravajo zmanjšati proračunski primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Polovica strank bi to storila že prihodnje leto. Od tega bi DL, NSI in SDS to naredile s krčenjem izdatkov. Na to računata tudi SLS in Liberalna gospodarska stranka, a bi obe za to rabili več časa, ne le leto dni. Ostali se zanašajo na gospodarska rast. Šušteršič meni, da je to, zanašanje na gospodarsko rast, potuha za neukrepanje in pasivnost strank, ki očitno ne načrtujejo strukturnih reform.
Zmanjšati maso izdatkov v javnem sektorju
Slovenski problem je tudi javni sektor. Na to opozarja tudi Šušteršič. Skrbi pa ga, ker se polovica strank ne zaveda nujnosti zmanjševanja mase plač v javnem sektorju. Tako razmišljajo v SOL, SD, Desusu, PS, SMC in SNS. Da je treba izdatke zamrzniti na zdajšnji ravni, pravi Verjamem. Za vsaj pet odstotkov bi maso izdatkov zmanjšali v ZAB, DL in SDS. Korak dlje bi šli v LSG in SLS, kjer bi maso plač v javnem sektorju zmanjšali za vsaj 10 odstotkov.
Koalicija premalo pozorna
Ob koncu pregleda Šušteršič meni, da se stranke zadnje vladne koalicije resnosti javnofinančnega položaja ter ukrepov ne zavedajo prav dobro, izjema je DL in deloma Zavezništvo Alenke Bratušek. Precej več pozornosti in časa pa tej problematiki namenja sedanja parlamentarna opozicija.
