Nad cesto, ki iz Podčetrtka vodi proti nekdanjemu pavlinskemu samostanu Olimje (ki ga zdaj upravljajo minoriti), na vzpetini stoji cerkev Device Marije na Pesku, katere posebnost, ki jo najprej opazimo, je osmerokotni zvonik. Prvič je omenjena leta 1545, spada pa med stara božjepotna svetišča. Prvotna naj bi tam stala že okoli leta 1500.
V osnovi je bila poznogotska stavba, na začetku 17. stoletju so prizidali zvonik, ki se kot ostro ošiljena puščica dviga visoko v nebo, ob koncu stoletja pa so dodali še dve stranski kapeli. Pozneje so cerkev še dvignili in obokali ladjo. Za bogato notranjo opremljenost in poslikave so s svojim mecenstvom velikodušno poskrbeli grofje Attemsi, tudi lastniki zdaj propadajočega gradu Podčetrtek in Olimskega gradu. Cerkev so okoli leta 1700 barokizirali, v tem času so nastale čudovite poslikave, ki pokrivajo prezbiterij, obe kapeli, ladjo in kor. Umetnostni zgodovinarji sodijo, da freske iz leta 1712 spadajo med najimenitnejše iluzionistične poslikave na Štajerskem. Notranja oprema je prav tako iz tega obdobja. Posebnost je oltar, ki je v celoti marmornat, medtem ko so v obdobju baroka prevladovali leseni. Čeprav gre le za podružnično cerkev, Devica Marija na Pesku z bogatimi poslikavami in opremo v mnogočem preseneča. Stara slava nekdanjega božjepotnega svetišča je zbledela, potem ko je zaživela romarska cerkev Marijinega vnebovzetja, ki je del samostanskega kompleksa v bližnjem Olimju. Kakor koli, zvonik Device Marije na Pesku vsekakor pritegne pogled številnih izletnikov in pohodnikov, malce nerodno pa je glede ogleda baročne notranjosti; ključe ima namreč župnik v Podčetrtku.
