LJUBLJANA – Poslanke in poslanci vladne koalicije so kot buldožer pritisnili na glasovalne tipke ter višino mesečnega rtv-prispevka, ki ga je prejšnja vlada znižala na 12,11 evra, vnovič dvignili na »zgolj« 12,75 evra, kot je to veljalo že leta 2011. Na prvi pogled gre za malenkost. Državna sekretarka ministrstva za finance Mateja Vraničar je poslancem opozicije (predvsem poslancem SDS), ki so pred glasovanjem spet in spet (več ur) ponavljali svoje dvome in pomisleke ter zahtevali, naj jim nekdo vendarle že pojasni, za kaj bo RTV Slovenija zdaj porabila nekaj dodatnih milijonov (3,5 milijona do 4 milijone ali celo še več) evrov, ki jih ji bodo v enem letu hočeš, nočeš morali plačati vse bolj socialno ogroženi davkoplačevalci, samozavestno pojasnila, da vlada pač ni pristojna ugotavljati, kaj šele odločati, kako bo vodstvo RTV Slovenija porabilo nekaj milijonov evrov, saj je to stvar poljubne, avtonomne presoje javne rtv-hiše: »Še enkrat bom pojasnila, da ne morem in ne želim dati odgovora, za dajanje katerega nisem pristojna!« Poudarila je, da konec koncev »ne gre za nikakršno realno poviševanje naročnine oziroma rtv-prispevka«, marveč le za vrnitev višine prispevka na tisto raven, ki je bila svojčas že v veljavi. Je, torej, vladi res uspel čudež: ji je uspelo brez povišanja prispevka zagotoviti nekaj milijonov evrov? Seveda ne. Poslej bomo vsekakor plačevali višji rtv-prispevek.
Nekateri opozicijski poslanci so se več kot upravičeno spraševali, kdo poskuša pri tem imeti koga za norca. Recimo bobu bob, za norca nas imajo vsi tisti, ki so nas predvčerajšnjim poskušali prepričati, da nekaj milijonov evrov le (kljub krizi) ni prav veliko denarja, saj bi RTVS z veseljem porabil še veliko, veliko več. Ni nobenega dvoma, da bi. Toda, če nekaj milijonov evrov za zdajšnjo vlado ni veliko, zakaj jih ne zagotovi tudi invalidskim organizacijam, šolstvu in zdravstvu pa za znanost, za policijo in vojsko, za športna društva in zveze? Zakaj ne nameni le dodatnih milijon evrov za štipendije? Ne, to pa ne. To očitno ni mogoče. Zgolj na to so zaman opozarjali poslanec SDS, nekdanji notranji minister Vinko Gorenak, in še nekateri. Zakaj že mora biti samo RTVS tako privilegirana izjema? Ker je to v interesu vladajoče politike? Poslanci vladne koalicije so izglasovali višji rtv-prispevek, na to še kako logično vprašanje pa niso ne hoteli ne znali odgovoriti.
V redu, koalicija je v državnem zboru sočasno potrdila tudi dvig davka na dodano vrednost: s 1. julijem bo splošna stopnja DDV višja za dva odstotka, spodnja (znižana) stopnja pa za enega. Tudi to je na prvi pogled malenkost: ekonomisti sicer opozarjajo, da se bo tudi zaradi tega še povečevala brezposelnost, da se bo dodatno zmanjšala kupna moč prebivalstva ter da bo še več dela na črno in sive ekonomije. No, bodo pa vsi državljani z zmanjšano kupno močjo lahko več prisilno prispevali za RTVS.
Tisti, ki jih to veseli, naj plačajo še več!
Ključna dilema (ja, najbrž celo ustavnopravna dilema) je, zakaj je pri nas tako rekoč samoumevno, da morajo prav vsa slovenska gospodinjstva prisilno plačevati rtv-prispevek. Zakaj se nihče (nobeno gospodinjstvo) nima pravice odločiti, da ne želi gledati oziroma poslušati po njegovem mnenju nekakovostnih oddaj TV Slovenija in Radia Slovenija? Jasno je, da gre pri vsem skupaj predvsem za politično zlorabo skrajno malodušnih državljanov: glede na tehnološke možnosti namreč leta 2013 zagotovo ne bi bilo težko državljanom ponuditi, da, če že želijo, tudi odslej spremljajo programe RTV Slovenija, vendar za to tudi plačujejo trikrat ali celo petkrat višjo mesečno »naročnino« (rtv-prispevek). Ker dobre stvari ne morejo biti poceni, a ne? Kdor pa ne bi hotel biti več član velike srečne družine poslušalcev in gledalcev javne RTV, bi, denimo, še zadnjič plačal 13 evrov javnemu medijskemu dinozavru in nakazal, zakaj pa ne, še 13 »protikriznih« evrov vladi Alenke Bratušek, v zameno pa bi mu zakodirali (blokirali, onemogočili) dostop do vseh programov RTVS. Potem bi tisti, ki vodijo armado zaposlenih na RTVS, morda le začeli razmišljati o racionalizaciji ertevejevskih avgijevih hlevov in njihovem prestrukturiranju.
