NA KOŽO

Negativna energija

Objavljeno 05. september 2017 00.30 | Posodobljeno 05. september 2017 00.30 | Piše: Rok Tamše
Ključne besede: komentar

Prošnja za nov nogometni poljub sreče meji na perverzni klic nemočnega po pomoči od zgoraj.

Nogometni trenerji niso večni na svojih položajih, če od najslavnejših ne upoštevamo Francoza Guya Rouxa, ki je bil šef Auxerra od leta 1961 do 2005 s tremi kratkimi prekinitvami, ali Škota sira Alexa Fergusona, ki je vodil Manchester United od leta 1986 do leta 2013. Oba sta odstopila po svoji volji, prvi pri 66, drugi pri 71 letih.

Selektorji reprezentanc na svojih delovnih mestih zdržijo precej manj časa. To pišem zato, ker precejšen del slovenske nogometne javnosti zahteva odstop selektorja Srečka Katanca, potem ko so njegovi izbranci s petkovim porazom na Slovaškem praktično zapravili vse možnosti za uvrstitev na svetovno prvenstvo v Rusiji prihodnje leto.

Teoretične možnosti sicer še obstajajo, a moral bi se zgoditi nov športni čudež, srečni Katanec bi moral prejeti še en strastni poljub boginje Fortune, tako kot v letih 1999 in 2001. Toda tista poljuba sreče sta bila dodobra izzvana in povsem zaslužena, prošnja po tokratnem že meji na perverzni klic nemočnega po pomoči od zgoraj. V svojem drugem mandatu na klopi Slovenije je Katancu spodrsnilo v dodatnih kvalifikacijah za uvrstitev na euro 2016 v dvoboju z Ukrajino, preboj do dodatnih dvobojev za pot na mundial 2018 pa se ne glede na sinočnji izid tekme z Litvo v Stožicah zdi nedosegljiv. Po porazu v Trnavi so namreč vsi sogovorniki omenjali, da je udeležba na svetovnem prvenstvu praktično izgubljena, omembe vrednega upanja ni izražal nihče. Kapetan Boštjan Cesar se je, sicer v rokavicah, dotaknil tudi časti in odnosa do reprezentance. Problem torej ni samo v igri in rezultatih, temveč tudi v odnosih.

Ve se, kdo je prvi odgovorni za takšne razmere. Katanec v izjavah sicer prevzema odgovornost na svoja ramena, a tega ne udejanji. Tudi v primeru super igre in visoke zmage proti Litvi problemi ne bodo izginili sami od sebe, škarje in platno pa ima v rokah prav selektor. No, če ne upoštevamo moči in vpliva predsednika Nogometne zveze Slovenije Radenka Mijatovića in njegovih kolegov iz izvršnega odbora. V reprezentanci je odločno preveč nezaupanja in negativne energije.

Deli s prijatelji