LJUBLJANA – Lovci se skupaj z državnimi organi trudijo, da bi zaradi postavljanja žične ograje na slovenski južni meji za obvladovanje migracijskih tokov nastala čim manjša škoda pri divjadi, je danes povedal predsednik Lovske zveze Slovenije Srečko Felix Krope. Napovedal je namestitev dodatnih sredstev, ki bi divjad odvrnile od mejnih ograj.
»Divjad ima svoje migracijske tokove in pač ne pozna meja. S temi ograjami pa se postavljajo različne ovire na poteh, po katerih živali migrirajo,« je povedal Krope na današnji skupni novinarski konferenci z Ribiško zvezo Slovenije. Ob tem je pripomnil, da v zvezi s tem lovske družine opravljajo več nalog. Lovci med drugim vsakodnevno opravljajo nadzor na območju žičnatih ograj. Spremljajo območja, po katerih poteka žičnata ograja in ki jih divjad uporablja za migracije, da bi tako na njih predlagali postavitev zaščitnih sredstev.
Lovci bodo poleg tega sodelovali pri postavljanju odvračal za divjad. Po besedah Kropeta so postavljavci ograje ponekod že namestili nekaj zaščitnih sredstev. Lovska zveza Slovenije se s predstavniki ministrstva za notranje zadeve in upravo za zaščito in reševanje dogovarja o tem, katera odvračala so najprimernejša in kako se bodo nameščala.
Krope je povedal, da je dogovor, da bo ta sredstva nabavila država, ki jih bo predala postavljavcem žične ograje in lovskim družinam, ti pa bodo poskrbeli za njihovo postavitev. Med sredstvi so zvočne ograje, električni pastirji in kemični trakovi, pri katerih gre za kemična sredstva, ki zaradi vonja odvračajo divjad. Po besedah Kropeta so najučinkovitejšo sredstvo električni pastirji. V petek imajo lovci sestanek pri državnem sekretarju na notranjem ministrstvu Boštjanu Šeficu, na katerem se bodo pogovarjali o težavah in nadaljnjih korakih.
Košuta, mačka in pes
Doslej so zabeležili samo en primer, da se je na ograji poškodovala košuta, ki so jo lovci nato izsledili in ji skrajšali muke. Toda ograja ogroža celo domače živali. Tudi mačko in psa, ki sta se poškodovala, je bilo treba uspavati. Krope je pohvalil notranje ministrstvo in upravo za zaščito in reševanje, ki da sta se ob postavljanju ograje hitro odzvala in navezala stik z lovsko zvezo. Ob tem je pripomnil, da se recimo Madžari s škodo, ki jo povzročajo ograje divjadi, ne obremenjujejo. »Veseli me, da vsaj mi razmišljamo o zaščiti divjadi.«
Predsednik ribiške zveze Miroslav Žaberl je glede žičnih ograj dejal, da za ribiče ne pomenijo tako velikega problema. A je pripomnil, da se postavljajo predvsem ob rekah, kar posega v prost ribolov in izvajanje nadzora ribiških družin.