Nedeljski kapitani izzivajo usodo

V marinah se zlasti julija in avgusta opazi, kako nekateri vozniki raznih plovil s svojimi zmedenimi in negotovimi manevri zadevajo ob druga plovila ali pomole. Včasih sejejo strah in trepet, spet drugič so deležni prizanesljivih nasmehov ali muzanja. Vplutje v marino in izplutje ter sidranje so namreč zahtevnejši navtični manevri, pri katerih izkušenejši pomorec takoj opazi, kako izurjena je kakšna posadka na drugem plovilu.

Draga šola

»Najde se kakšen, ki manever sidranja izvede po šolsko, a s sidrom spusti v morje tudi celotno sidrno vez, ki jo je pozabil na drugem koncu privezati na plovilo. To je draga šola. So tudi navtični samouki, ki imajo uspešno opravljen izpit za vodenje čolna, a sidrajo tako, da zavihtijo sidro, kolikor je mogoče, da bi padlo v vodo čim dlje od čolna. Izkušeni navtik se do točke zapelje s čolnom in sidro neopazno spusti v vodo. Učinek je isti, a z neprimerno manj napora. Pa še to. Nad ACI Marino Žut je vzpetina z odličnim razgledom na Kornate. Tam se na primer pogosto zgodi, da navtiki po privezovanju in veselem izkrcanju povprašajo za urnik gondole. Te seveda tam ni in tudi to kaže, kako so se pripravili na svoje križarjenje. Razmere na morju so glede na vreme, vetrove, tokove in podobno lahko za neizkušene kontinentalce nepričakovano nevarne,« pripoveduje Portorožan Gregor Jeretič.
Že od mladih nog, ko se je vpisal na tečaj šole jadranja, je zelo povezan z morjem. Navtične izkušnje in znanje je začel nabirati na optimistih, mednarodnih regatah in pozneje na potovalnih jadrnicah. Vse je nadgradil na fakulteti za pomorstvo in promet in pozneje je v svojem poklicu podrobno spoznal pristaniške sisteme, pomorske podsisteme in mednarodno pomorsko ter transportno pravo. To znanje že nekaj let prenaša v navtično izobraževanje v portoroškem podjetju Spinaker. Tam s prekaljenimi navtiki, kot je na primer Igor Orlov, in z drugimi strokovnjaki, med katerimi je soustanovitelj Spinakerja, mag. računalništva Tomaž Gregorič, pomagajo začetnikom s specializiranimi navtičnimi izobraževanji na kopnem, morju in tudi na spletu. Kot kažejo izkušnje, je to za takšne pomorščake še kako potrebno. Ne le za voditelje čolnov, tudi za jadralce, ki jim po vsakoletnem premoru poleti navtično znanje hitro popusti. Večina po opravljenem izpitu, ki je teoretičen in jim omogoča upravljanje celo do 24 metrov dolgih plovil, najraje pluje z izkušenejšimi, a poleti se na morje vsuje vse, kar želi pluti.

Pomorščaki na pedalinih

»Kriza popušča in zanimanje za navtično preživljanje dopusta ter prostega časa v svetu narašča. Tudi vse več slovenskih zaljubljencev v morje te dni na svojih ali najetih manjših in nekoliko večjih plovilih išče sproščujoče užitke plovbe, neokrnjeno naravo in morska doživetja. Kako ne, ko pa imamo tako blizu čudovito dalmatinsko obalo z otoki in nešteto skritimi kotički, ki se tam najbolj očarljivo ponujajo predvsem navtikom. Da to okusijo za teden ali dva, nekateri iz Evrope za avtomobilom vlečejo svoje plovilo in tja romajo tisoč kilometrov. Vse bolj priljubljeno je tudi čartersko najemanje plovil. Nam se takšni užitki ponujajo že v Tržaškem zalivu, vzdolž Istre, sploh pa južneje. Dokazujemo, da smo pomorski narod,« meni Jeretič o tem obujanju zanimanja za navtiko.
Kaj pa varnost plovbe? Tudi to poletje se je na Jadranu zgodilo kar nekaj nesreč na morju. Šlo je za udeležbo jadrnic, motornih čolnov, gumenjakov ali celo pedalinov. Spomnimo, da so koprski policisti reševali 34-letnega Slovenca, ki je med vožnjo padel z gumenjaka. Upravljal ga je leto dni mlajši moški, ki je ostro zavil, sopotnik pa je s sprednjega dela plovila padel v morje. Tam ga je porezal propeler. Hudo poškodovanega so odpeljali v izolsko bolnišnico. Sredi julija so ponoči reševali štiri Slovence, ki so se s pedalini prevrnili v morju nedaleč od Poreča. Dvema je uspelo priplavati na obalo in poklicati na pomoč čoln poreškega pristanišča. Akcija je bila kmalu preklicana, saj sta tudi druga dva na srečo brez poškodb sama priplavala na obalo. Kako je lahko tudi tako plovilo za preveč pogumne nevarno, govori še zgodba z območja Makarske, kjer so isti dan reševali še dva t. i. pomorščaka s pedalini.

Izkušnje so najbolj dragocene

Huda nesreča se je že spomladi zgodila pri Dubrovniku, ko sta v Koločepskem kanalu zvečer trčila ladja dubrovniške luške kapitanije in gumenjak. Umrla sta dva človeka, dva sta bila lažje ranjena, nekaj pa so jih pogrešali. In pred kratkim so v okolici Visa iskali 60-letnega nizozemskega jadralca, ki je z jadrnice padel v razburkano morje. Kot je povedala njegova žena in edina potnica na plovilu, ga je med popravljanjem pokvarjenega motorja udarilo jadro in vrglo v vodo. V razburkanem morju sam ni mogel priplavati do plovila, ženi pa tudi ni uspelo, da bi ga rešila. Odvrgla mu je rešilni jopič, njo pa je na jadrnici, ki je zaradi pokvarjenega motorja plula nenadzorovano, odneslo stran in so jo našli ter pripeljali v pristanišče na Šolti. Pri otoku Šolta so bili v nesreči huje poškodovani še trije mladi Avstrijci. Za popestritev počitnic so se odločili preizkusiti v vožnji z gumijasto banano, ki jo je vlekel gumenjak. Med vožnjo so padli v morje, nato pa jih je povozil čoln, ki jih je vlekel. Propeler je po nogah najbolj poškodoval eno dekle. Zadnja hujša nesreča se je zgodila sredi avgusta, ko je 17-letni Poljak s hudimi poškodbami končal v bolnišnici, potem ko ga je med plavanjem povozil gliser.
»Glede zahtev po formalnem preverjanju praktičnega znanja in izkušenj vseh, ki se s plovili poleti turistično ali rekreativno podajajo na morje, so mnenja različna. Z izpitom za voditelja čolna, ki je predvsem teoretičen, lahko upravljamo različna plovila. Težko je določiti minimalne standarde za vsako kategorijo. A razlike med njimi so precejšnje, saj ni vseeno, če plujemo z le nekajmetrskim gumenjakom ali 12-metrsko jadrnico oziroma jahto. Bi si upali s samo opravljenim izpitom iz cestnoprometnih predpisov zapeljati z avtomobilom na cesto? Verjetno ne. Tudi za varno plovbo je poleg izpita potrebnih kar nekaj izkušenj. A pri nas je to prepuščeno lastni presoji posameznika. Vsak navtik začetnik se znajde po svoje in izkušnje po prvem navdušenju za plovbo in opravljenem izpitu nabira v krogu družine, znancev ali prijateljev,« pravi Jeretič.

Izpit še zdaleč ni dovolj

Večina navtikov je na začetku previdna, saj ve, da je odvisna samo od svojega ravnanja. Težave se pojavijo, ko po krajšem času prehitro ocenijo, kako dobro že vse obvladajo. In takrat sledi presenečenje, na primer zaradi nagle spremembe vremena. Tako hitro spoznajo, da malo znajo in slabo poznajo morje. Običajno nastopita panika in strah, ukrepati pa je treba hitro, pravilno in brez tveganj za posadko ter plovilo.
»Da je plovba res užitek in navtiki niso prepuščeni sami sebi, tečajnike pripravljamo že na osnovnem tečaju oziroma na pripravah na izpit za voditelja čolna. Tega potrebuje vsak navtik zaradi predpisov, lastne varnosti in varnosti vseh drugih na morju. Novopečenim navtikom pomagamo, da se dodatno pripravijo na varno samostojno plovbo na praktičnih tečajih. Šele na njih mnogi izvejo, kako malo znajo,« opisuje Jeretič.
Sicer so na področju varne plovbe našli tržno nišo in se razvili v tovrstnega vodilnega ponudnika v Sloveniji. Ne nazadnje so sodelovali pri nastanku inovativnega ghook pripomočka za navtike, ki močno olajša privezovanje plovila v marinah. Gre za privezovanje, kot pravijo navtiki, na muring. Z njim se muring prenaša z eno samo roko, kar omogoča večjo stabilnost in varnost. Obenem je takšno privezovanje prijazno do rok, saj si jih ne umaže ali poškoduje z vrvjo, na kateri se lahko znajdejo tudi ostre školjke. Je plod slovenskega znanja in uspešno prodira na svetovni navtični trg.