MITING

Nebo prekrile majhne, a turbo zverine

Objavljeno 28. avgust 2017 00.04 | Posodobljeno 28. avgust 2017 00.06 | Piše: Boštjan Fon

V Alpskem letalskem centru Lesce organizirali že 29. miting malega letalstva.

Helena in Klemen Rant imata doma v delavnici pravo turbo zverino. Foto: Boštjan Fon

Na praznično popoldne in proti večeru je veliko ljudi v okolici Lesc imelo trde vratove in čudno so pogledovali nekam gor. Ves praznični dan so zrli v nebo nad Alpskim letalskim centrom, kjer je ropotalo, brenčalo, vsake toliko pa tudi pošteno zahrumelo iz turbinskih motorjev.
Slovenski modelarji se s svojim znanjem in natančnostjo lahko kosajo s svetovnimi mojstri modelarstva. Bogdan Žnidar, ki je z moštvom zvestih sodelavcev, pravzaprav kar navdušencev nad modelarstvom, pripravil že 29. miting malega letalstva na območju Alpskega letalskega centra Lesce, je skomignil z rameni, ko smo kramljali o trenutni situaciji na tem izjemno zanimivem področju letalstva: »Še pred desetletjem smo se slovenski modelarji enakovredno kosali z drugimi, danes pa nas recimo Avstrijci, ki so bili pred petnajstimi leti precej za nami, prehiteli. In to krepko. Predvsem zaradi kritja stroškov, ki so povezani z dejavnostjo, smo ostali zadaj.«

 

»Še pred desetletjem smo se enakovredno kosali z drugimi, danes pa so nas recimo Avstrijci, ki so bili pred 15 leti precej za nami, prehiteli.

Ozrli smo se k modelom reaktivnih letal, ki jih je iz Celovca na miting v posebni prikolici pripeljal na ogled in polet Christian Gschwenter. Eno od njegovih letal stane okoli 25.000 evrov. Na mitingu je predstavil tri, doma v delavnici ima še dva. Vsa njegova leteča eskadrilja modelov letal je na reaktivni pogon, kamor teče čisto originalni kerozin. Njegov paradni model BAE Hawk je nad našimi glavami letel, reci in piši, kar 500 km/h. »Miting malega letalstva v Lescah je edini, ki je še obstal v Sloveniji,« je dejal Žnidar in dodal, da naši modelarski klubi lahko delujejo samostojno ali pa so vključeni kot sekcija v letalske klube. Nato nam je še razložil, da letalski model ne sme biti težji od 25 kilogramov skupaj z gorivom, za tekmovalni del pa sodniška komisija ocenjuje videz modela letala, pripravo na polet in letenje, ki mora biti čim bolj podobno letenju pravega letala, po katerem je model izdelan v takšnem ali drugačnem merilu. Posebno pozornost je plenil Marjan Smrtnik z Vrhnike, ki je pripravljal model letala polikarpov iz leta 1927. Maketo je izdelal pred desetletjem, ob tem pa je treba poudariti, da je tudi motor letečega modela izdelal sam, do zadnjega bata. Njegov someščan Klemen Korošec ima raje modele brez motorja, a tudi iz predvojnega časa, saj je bilo originalno angleško jadralno letalo slingsby izdelano leta 1939. »Moj model nima časovne omejitve letenja, saj lahko jadra, dokler se ne naveličam upravljanja prek radijskih valov. Lahko odleti tudi kilometer stran od kraja vodenja.« Bolj blizu sebe ima rad letalo Klemen Rant z Golnika, ki obvladuje malo reaktivno letalo falcon 120. »Treba je biti zelo zbran ob vodenju letalskega modela, saj potrebuješ velik prazen zračni prostor. Model letala je na reaktivni pogon, zato je izjemno hiter in hkrati, kar se piloti takih modelov nadvse zavedamo, tudi nadvse nevaren.«
Medtem ko je bilo v zraku nadvse živahno, ljudstvu pa so dreveneli vratovi od spremljanja zanimivega dogajanja, smo ob hladnem požirku dognali: če bi Sneguljčica pripeljala svojih sedem palčkov na dopust na Gorenjsko, bi lahko poleteli kar s kakšnim modelom z mitinga. 


 

Deli s prijatelji