Nebeški beneški vtisi novičarjev

Dobro jutro!« je že navsezgodaj zaželela vodnica Mateja. Komu neki? Prav tistim naročnicam in naročnikom na Slovenske novice, ki so bili najhitrejši, ki so bili najvztrajnejši, ki so se potegovali za premierni izlet v Benetke. To je bil pravi road movie, v glavni vlogi pa je nastopalo 47 naših bralk in bralcev.

Na Divino

Še enkrat se je izkazalo, da je novičarska družina zares tista prava, složna, preprosta, predvsem pa pristna. Elitizmu je med nami že zdavnaj odklenkalo, to je bil izlet iskrenih pogovorov, zadovoljnih in nasmejanih lic. Udeležila se ga je skupina ponosnih ljudi, ki živi z Novicami, nekateri, kot na primer Zvone z ljubljanskega Viča, nekdanji avtoprevoznik in prostovoljni gasilec, so že na avtobus prispeli s povsem svežim sobotnim izvodom. S pomočjo tega najbolj branega časopisa (ter Popotnega kluba Slovenskih novic) so si že nekaj uric zatem lahko ogledali eno najprestižnejših potniških ladij – MSC Divino. Koprčana Blanči in njen Tone se kar nista mogla načuditi njeni veličini, številke so zares zastrašujoče – Divina je dolga 333 metrov, težka pa kar 139.400 ton! Oba sta že križarila, smo izvedeli. »Pa še bova!« nam je glasno zaupala Blanči, že od nekdaj, veste, zaljubljena v kapitane in mornarje, v te kerlce, ki se prepuščajo širnim in brezmejnim oceanom. Normalno, tudi Tone je moral biti mornar! »Kdaj pa naj uživava, če ne zdaj!« je še vzkliknila, ko se je sprehodila po pregrešno dragem stopnišču iz biserov v osredju ladje. Tam, kjer je na klavir igral ostareli virtuoz, tam, kjer so salonski gostje posedali in se prepuščali počitku, užitku in glamurju. Dobro, vsake oči imajo svojega malarja, to je res, komu je bil ta glamur všeč bolj, drugim manj, vsi pa so se strinjali, da kaj takšnega še niso doživeli.

Tudi Marija in Niko iz Mačkovca ne, pa čeprav sta bila z eno nogo praktično že na Concordii, tisti, ki je potem tako neslavno končala. »Veste, če bi samo tole videla, bi bilo povsem dovolj!« sta bila skromna. S palube, povsem na vrhu, Divina ima kar 18 nadstropij, sta zrla proti Benetkam, ki sta jih pretoplo ozračje in prehladno morje tedaj ujela v megleno mistiko. Zraven sta bila še Gaja in Peter, sestra in brat, ki so jima starši omogočili dan – nekje drugje. Gaja se je strinjala, da je Divina za njen svetovljanski okus le malo prevelika, Peter pa je že komaj čakal na ogled Benetk, ki jih je videl prvič. Pa sploh ni bil edini. Prvič jih je videla tudi Ana iz Komna, njen Stojan pa je bil v Benetkah prvič po 45 letih! Še dobro, da imata hčerko Dajano. Ta je ravno na porodniškem dopustu, zato ji je bilo prav malo mar, če bi pregorela še tista zadnja telefonska linija, prek katere se je bilo mogoče naročiti na ta novičarski izlet. »Ne boste verjeli, toda vztrajnost se ji je izplačala!« je tik pred Rialtom, stoletja finančnim in trgovskim središčem Benetk, povedal njen oče.

Slovo ob mraku

Podobno vztrajen je bil Lojze iz Medvod, ta niti po dolgem klicanju ni obupal. »Po vsem čakanju na prosto linijo mi je le za hip presedlo. Pripravil sem si nekaj za pod zob ...« Potem pa je še s polnimi usti poskusil še zadnjič. In glej, na drugi strani se je javil blagodejni glas, ki je njemu, njegovi ženi Anici in hčerki Nataši omogočil, da so to popoldne uživali v Benetkah. Boris in Viktorija sta se ob tem le nasmihala, prepričana, da sta bila prva, ki jima je to uspelo. Pa se Lidija in Nena iz Sežane nista strinjali. »Jaz sem klicala že ob osmih zjutraj!« je dejala Lidija. »In tudi dobila!« Branki iz Grosuplja pa je bilo povsem vseeno. Menda sta prišla s Frenkom kot zadnja na ta spisek, kar se ji zdi še veliko večja sreča.

Gondoljerji so se v tistem z romantičnimi zavesljaji prevažali mimo naših naročnikov, mrak je polagoma ovil Doževo palačo. Na Markovem trgu so še vedno plahutali golobi. »Poglej jo!« je nekdo zaklical. Kot po nekem v naprej napisanem scenariju se je takrat zbor zbranih novičarjev enotno obrnil proti morju. S pogledom so v tišini pospremili ladjo velikanko, ki je tedaj zapuščala Benetke. Drago in Stana sta tako še zadnjič podoživela gala kosilo, ki sta ga bila deležna na ladji. »Tistih polžev!« kot je omako iz školjk hudomušno poimenovala Stana. »Celo Idrijo bi lahko natrpali v to ladjo!« pa je bil Drago še vedno presunjen nad velikostjo Divine, ki se je vse bolj izgubljala tam v daljavi. Novičarska družina, ki so jo predstavljali še Klavdija, Sonja, Igor in Samo iz Moravč, Marija in Stane iz Vižmarij, prijateljice Cvetka in obe Nadi, najmlajša Anže in Simona iz Celja, nemara najstarejša, pa nič zato, Mici in Stane iz Dobrove, Janko in Nada iz Ljubljane, Hida iz Šmarja - Sapa, Jana in Boris iz Kranja, pa bržkone najsrečnejša med vsemi – Majda in Slavko iz Kočevja, ki sta bila naknadno izžrebana, zaradi česar jima ni bilo treba prav nič plačati, za nameček pa sta uspešno odgovarjala še na nagradna vprašanja in bila zato nagrajena –, tu sta bila še Fani in Janez iz Grosuplja. Bilo jima je tako všeč, da razmišljata že o naslednji destinaciji. Križarjenju do Barcelone in Marseilla! Popotni klub Slovenskih novic, skupaj z agencijo Morje možnosti, vas bo, drage naročnice in naročniki, tja popeljal že čez mesec dni – 22. novembra!