Naši davni predniki kljub prehrani, ki danes velja za nezdravo in neuravnoteženo, niso bili debeli, zato nekateri nutricionisti svetujejo tako imenovano paleolitsko dieto. Ta temelji na uživanju mesa in sadja ter seveda prepričanju, da je s prehranjevanjem na način Kremenčkovih mogoče tudi shujšati. Vsi strokovnjaki se s tem ne strinjajo.
So mesojedci res manj lačni
Nutricionisti, ki zagovarjajo tovrstno dieto, pravijo, da naj bi zaužito meso pokurili kar trikrat hitreje kot hrano, bogato z ogljikovimi hidrati. To pripisujejo termogenezi, procesu segrevanja telesa, ki traja še dve uri po obroku. Poskusi so pokazali, da zaužito meso sprosti največ tistih peptidov, ki možganom sporočajo, da smo siti. Zato menda ljudje, ki pogosto jedo meso, med obroki niso lačni.
Namesto žit in polnozrnatih izdelkov, ki imajo visok glikemični indeks, bi morali uživati sadje in zelenjavo. To namreč upočasni dotok sladkorja v kri, telo pa dobi precej več vlaknin, zato gre hrana iz želodca hitreje v črevesje, pridigajo zagovorniki paleolitske diete. In dodajajo, da naši davni predniki niso imeli povišanega krvnega pritiska in holesterola, sladkorne in še marsikatere druge sodobne bolezni.
Za takšno dieto ni živil
Hrana Kremenčkovih je bila, razumljivo, res precej drugačna od današnjih obrokov, vendar bi bilo posnemanje njihovega načina prehranjevanja danes popolnoma zgrešeno, je prepričana evolucijska biologinja Marianne Zuk s kalifornijske univerze Riverside. »Še zdaleč nismo tako podobni našim prednikom, ki so živeli pred dobrimi 10.000 leti. Tako kot vsa druga živa bitja smo se razvijali in spreminjali, tudi glede načinov prehranjevanja. Tako so se precej spreminjala tudi naša prebavila, ki omogočajo presnavljanje drugačne hrane,« je prepričana Zukova.
Z današnjimi živili, vključno z mesom, bi bilo težko posnemati jedilnik iz paleolitika. Živalske in rastlinske vrste so se medtem precej spremenile. Selekcija je v tisočletjih opravila svoje, ker je človek izbiral odpornejše živali in rastline, vzgajal največje sadeže ipd. Tako danes sploh ni mogoče sestaviti jedilnika z živili, ki bi lahko omogočal paleolitsko dieto. Sicer pa je moral biti človek vselej prilagodljiv pri prehranjevanju, ker je včasih dobil le tisto, kar je v določenih letnih časih ponujala bližnja okolica, danes pa sredi zime jemo češnje in paradižnik, pravi biologinja Christina Warinner z univerze v Zürichu.
Poseben genom
Zagovorniki paleolitskega načina prehranjevanja pravijo, da se je pri naših prednikih pred 10.000 leti razvil poseben genom, ki se do danes skoraj ni spremenil. Moderni človek se prehranjuje predvsem z moko, žiti in mlečnimi izdelki, medtem ko njegov genski profil še vedno ustreza tistemu iz paleolitika, ko te hrane ni bilo. Hrane niso ne solili ne sladkali, meso pa je bilo bogato s proteini in precej manj mastno.
Ne pokajo od zdravja
V nedavni raziskavi, objavljeni v reviji Lancet, so poskušali ugotoviti, kako zdravi so bili ljudje, katerih ostanke, stare tudi do 4000 let, so odkrili na arheoloških najdiščih od Egipta do Peruja. Na voljo so imeli precej dobro ohranjene ostanke okoli 150 ljudi, pri številnih pa so odkrili znake arterioskleroze. Tudi pripadniki južnoameriških Indijancev iz plemena Hiwi, ki se še danes prehranjujejo večinoma z mesom, koreninami in sadjem, ne pokajo od zdravja, so pokazale raziskave.
