Po obilnem dežju in kratkotrajni otoplitvi z močnim jugozahodnikom, ki je prinesla sneg le v višjeležeče predele, se je na sredini januarja ponovno začelo suho in mrzlo vreme. Jutra so se v osrednji in vzhodni Sloveniji ohladila pod –5 °C, v izpostavljenih legah alpskih dolin in višjih planot pa pod –10 °C. Dnevi so ostajali hladni. V prihodnjih dveh mesecih so vdori hladnega zraka še vedno možni, saj je konec zime še daleč.
Voda spet zalila kletne shrambe
Pšenica je ena najbolj prilagodljivih rastlin, vendar v zimah z velikimi temperaturnimi spremembami in brez snežnega pokrova lahko utrpi poškodbe zaradi mraza. Letošnjo zimo večjih težav z mrazom doslej ni bilo, saj je bilo na severni polobli izjemno toplo.
Lokalne težave pa sta na začetku januarja sprožali močno deževje in taljenje snega v hribih, ki sta močno dvignili nivo vodotokov. Ponekod je poplavilo njive in travnike, voda je zalila shrambe in kleti. Na sreči so se tla v večjem delu Slovenije dokaj hitro odcedila. Marsikje je težave sprožal veter.
Močne korenine varujejo pred mrazom
Že večkrat smo omenjali, da je prvi korak dobre pripravljenosti pšenice na mraz njeno postopno utrjevanje v prehodu iz jeseni v zimo. Če je v tem času pretoplo, je stopnja utrjevanja zmanjšana in pšenica lahko postane bolj občutljiva za mraz v nadaljevanju zime.
Zaradi tople zime v večjem delu Evrope se ni utrdila prej kot na začetku decembra, in če se bo to še nadaljevalo, se v določenih predelih ne bo dovolj dobro pripravila.
Ozimna pšenica je za zimski mraz najbolj občutljiva v stadiju enega do dveh listov, najbolj odporna pa v stadiju treh listov in na začetku razraščanja.
Pri ozimnem žitu je v obdobju prezimovanja najbolj odporno razrastišče. Najboljša zaščita pšenice pred mrazom je močan koreninski sistem, ki se razvije jeseni pred utrjevanjem. Na srečo so vremenske razmere lansko jesen v večjem delu Slovenije to omogočile.
Izjema je le Ukrajina, kjer poročajo o slabši kondiciji okrog tretjine posevkov. Sorte ozimne pšenice imajo različno odpornost. V milejših zimah lahko preživi tudi marsikatera bolj občutljiva. Dejavnika, ki vplivata na nastajanje poškodb in preživetje ozimne pšenice, sta še globina setve ter stanje pred mrazom.
Kdaj je hladno prehladno?
Definicija, kdaj je za pšenico prehladno, je nejasna, pa vendar obstajajo določene meje, do katerih še zdrži brez posledic. Ko se začne zima, je ključen podatek temperatura tal. Utrjena pšenica lahko zdrži tudi najnižje temperature okrog –18 °C. Če se tla še bolj shladijo, lahko rastlinice oslabijo. En dan pod –26 °C lahko povzroči propad rastlin.
Pri –15 °C pšenica lahko zdrži tudi več kot 6 dni. Ključna pri prezimovanju je zato debelina snežne odeje. V hladnejšem podnebju je okrog 7 cm snega že dovolj za zaščito pred mrazom, za popolno preživetje pa je potrebnih vsaj 10 do 15 centimetrov snega. V toplejšem podnebju pa je zadovoljiva že nekajcentimetrska odeja
Kaj postorimo na sredini februarja
Priskrbimo si semena za novo sezono in preverimo datume setve. Upoštevamo vremenske razmere v svojem kraju in prilagodimo čas setve.
Napovedujejo tretjo rekordno žetev
Zime še ni konec in februar še lahko prinese najhladnejše dni, zato je še prezgodaj govoriti o pridelkih. Projekcije za letošnje leto za ozimine kažejo, da lahko pričakujemo minimalen vpliv na pridelek zaradi pozebe.
Prvi podatki nekaterih forumov (French consultancy Strategie Grains, European farming federation Copa-Cogeca) kažejo, da bodo evropski kmetje pridelali enormne količine pšenice že tretje leto zapored. Z vremenom povezano tveganje je v evropski pridelavi pšenice zaradi velike geografske raznolikosti pridelovalnih območij razpršeno.
Zelo slabo, ekstremno vreme vpliva na celotno območje Evrope. To se je doslej zgodilo le dvakrat v 35 letih, v letih 2003 in 2007. Očitno pridelava okrog 150 milijonov ton v Evropi že postaja standard in Evropa največja pridelovalka žita v svetu. Sledijo Kitajska, Indija, Rusija, ZDA, Kanada in drugi.
Napoved
Najnižje jutranje temperature so v sončnem začetku tedna padle v večjem delu Slovenije med –10 do –4, v krajih s snežno odejo do okoli –16, ob morju okoli –2, najvišje dnevne pa od –3 do 2, na Primorskem od 2 do 6 °C.
Suho in dokaj sončno zimsko vreme se bo nadaljevalo večji del tedna. V sredo bo na jugozahodu nekaj nizke oblačnosti. Drugod bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo, ki je bo več v vzhodnih krajih ter proti večeru. V četrtek bo deloma jasno, predvsem v osrednjih in jugovzhodnih krajih pa bo nekaj več nizke oblačnosti. Na Primorskem bo zapihala šibka burja.
Vremenski obeti od 21. do 26. januarja 2016
Naši kraji bodo v območju visokega zračnega tlaka, s severnimi do zahodnimi vetrovi bo v višinah pritekal postopno toplejši zrak. Od četrtka do torka pričakujemo suho vreme. Sončno bo, občasno pa tudi pretežno oblačno. Jutranje temperature bodo pod lediščem, najvišje dnevne pa po nižinah v notranjosti večinoma od 0 do 5 °C.
