Ne samo skala, zdaj vas ogroža še zemeljski plaz

BEZOVICA – V Bezovici pri Črnem Kalu poteka, lahko bi rekli, prava bitka s časom. Velikanska Debela skala – po nekaterih ocenah naj bi tehtala kar 70.000 ton –, ki se je pred leti odlomila od Kraškega roba in visi nad glavami domačinov, je tem že pošteno nagnala strah v kosti. »Ko ob grdem vremenu zagrmi ali ko piha močna burja, vedno pomislimo, da se že kaj kotali proti vasi,« občutke Bezovičanov strne predsednik tamkajšnje vaške skupnosti Mirjan Cunja. Vsem, ki vasi še niste obiskali, se morda skala ne zdi tako nevarna. A ko se enkrat znajdeš v njeni bližini, te osupne njena veličina in v glavi si lahko le rišeš scenarije, kaj vse bi se zgodilo, če bi se od nje odkrušil že en majhen delček.

»Če gre skala dol, gre cela vas,« je že pred skoraj dvema letoma in pol, ko smo kraj prvič obiskali, opozarjala domačinka. Predavatelj geografije na ljubljanski univerzi Darko Ogrin pa je ugotavljal, da se je skala v namočeni prvi polovici leta 2013 premikala s hitrostjo od 5 do 35 mm na dan, konec februarja naslednjega leta pa v samo eni uri za več kot 30 centimetrov. Čeprav po njegovem mnenju ne obstaja velika možnost, da bi se prevrnila in skotalila po pobočju ter ogrozila Bezovico, saj z zgornjim delom leži na matični steni, pa je večja nevarnost zemeljski plaz, ki nastaja pod gmoto. »Plaz je v celoti izoblikovan, pričakujemo lahko, da se bodo pobočni procesi ob intenzivnejših padavinah znova pospešili in povečali ogroženost Bezovice in njenih prebivalcev, prometnice proti Podpeči in vodohrama ob njej,« je sklenil Ogrin.

Ogrožena tudi železniška proga?

In ravno zato bi morala biti sanacija te velikanske skale ena izmed prioritet države in seveda tudi koprske občine, saj gre celo za človeška življenja. Za Mirjana Cunjo in sovaščane bi morala biti sanacija že zdavnaj končana. A kot se pri nas zaradi pomanjkanja denarja pogosto zgodi, se še ne bo kmalu začela. »Do takrat se lahko zgodi marsikaj,« opozarja sogovornik in se drži za glavo, ko sliši mnenja nekaterih, da drugega železniškega tira, ki bo Koper povezoval s celino, ne potrebujemo. Le kakšnih dvajset metrov od grozeče skale namreč poteka železniška proga, ki je, kot je znano, zaradi tovornega prometa precej obremenjena. Poleg razmočenosti zemlje in še prej razpok v steni, ki so nastale med gradnjo proge leta 1966, ko so od 10 do 15 metrov za steno z miniranjem gradili usek, zemljo še dodatno obremenjujejo tresljaji težkih vlakov. »Kraški rob je ranjen,« poskuša položaj opisati predsednik vaške skupnosti in še doda, da je to tako, kot če ti ne bi zakrpali odkrušenega zoba in bi na koncu zgnil. Ali povedano drugače, brez kakovostne sanacije ranjenega območja bi lahko bila na koncu ogrožena tudi proga, ki je za Luko Koper vitalnega pomena.

Trenutno jih varuje le lovilni jarek

Cunja sicer pravi, da se vse od našega zadnjega obiska ni kaj prida zgodilo, le občina je lani naredila pet metrov globok lovilni jarek, v katerem se lahko ustavijo odkrušene skale. Občina mora zdaj postaviti lovilne mreže, in to še preden bodo začeli minirati skalo. Razpoka med Debelo skalo in masivnim Kraškim robom se sicer ves čas počasi povečuje in je velika že približno šest metrov. Cunja pravi, da se tu in tam kakšen kamen na srečo zvali v razpoko oziroma da je stanje za steno precej slabše kot pred njo. A to dejstvo jih seveda nikakor ne pomirja, saj se, kot je narava večkrat pokazala, lahko že ob prvem močnem deževju stanje hitro spremeni na slabše.

Na Direkciji RS za infrastrukturo predvidevajo, da se bodo dela na terenu začela po podpisu pogodbe z izbranim izvajalcem še letos. »Dela bodo končana do konca leta 2017,« so nam od tam odgovorili in pojasnili, da je bil sporazum o sofinanciranju z Mestno občino Koper podpisan 17. marca letos. Direkcija je objavila razpis za nadzor nad izvedbo del. »Po izboru nadzora bo predvidoma naslednji mesec pripravljena razpisna dokumentacija za izbor izvajalca. Projektna ocena del za obe lokaciji (Podpeč in Bezovica) je 1,330.000 evrov,« odgovarjajo na direkciji in dodajajo, da je glede na proračun direkcije financiranje predvideno letos in prihodnje leto, pri Mestni občini Koper pa glede na njihova finančna sredstva leta 2017. Sicer pa, kot še sklenejo, je začasno zaščito ceste in naselja Bezovica izvedla Mestna občina Koper. Mirjan Cunja pravi, da je Kraški rob ranjen.