Ne nasedajte, da ne boste bankrotirali!

LJUBLJANA – V teh dneh so nabiralnike elektronske pošte znova preplavila sporočila o slovenskih državljanih, ki naj bi se med potovanji v tujini znašli v težavah in zdaj kot skrajni ukrep prosijo za finančna sredstva, ki naj bi jim omogočila vrnitev v domovino.

Ko Slovenka prosi za pomoč ... 

»Upam, da dobite tale e-mail pravočasno. Potovala sem v London, Velika Britanija in tam so mi ukradli prtljago z mojim mednarodnim potnim listom in kreditnimi karticami. Ambasada mi je pripravljena pomagati in sicer tako, da ne potrebujem potnega lista za letenje, le plačati si moram letalsko karto in urediti bivanje v hotelu. A na žalost ne morem dostopati do svojega denarja brez moje kreditne kartice. Klicala sem na banko, a so rekli, da potrebujejo več časa, da naredijo nove kartice. V tej neprijetni situaciji sem vas želela prositi, če bi mi lahko posodili nekaj denarja, katerega bi vam vrnila takoj, ko bi prišla nazaj domov. Potrebujem nekje okoli 1250 funtov za pokritje stroškov. Res moram biti na naslednjem dosegljivem letu. Če mi lahko pomagate, mi pošljite denar preko Western Uniona. Povejte mi, če potrebujete moje ime in naslov za uspešen prenos denarja. Lahko vam posredujem podatke, kako bi mi lahko poslali denar. Pričakujem vaš hitri odgovor.«

Pod sporočilo (pustili smo ga v izvirniku, nelektoriranega) je podpisana N. J. (podatke hranimo v uredništvu), za katero se po preverjanju izkaže, da res živi v Ljubljani. Sicer je mogoče že iz zapisa sklepati, da gre za potegavščino, zato ne preseneča odgovor ministrstva za zunanje zadeve (MZZ), da o primeru domnevnih težav slovenskega dekleta v Londonu niso bili obveščeni. 

Še en primer klica na pomoč domnevne slovenske državljanke M. Š., ki je prišel iz britanskega Liverpoola.

Denar hočejo na račun, ki ga pozneje ni mogoče izslediti

Ob tem pa na ministrstvu opozarjajo na pogostost lažnih obvestil, da je v tujini (običajno v državah, kjer možnost normalne komunikacije ni najboljša) hospitaliziran naš znanec ali sorodnik, mogoča pa je tudi zgodba o nenadni smrti. V primeru sorodnika gre za uporabo posrednih sorodstvenih povezav (na primer stričev sin, nezakonska hči svaka, ki je že davno zapustil domovino, itd.), torej oseb, ki z nami niso v neposrednem in vsakdanjem stiku.

Če prejmemo 'klic na pomoč' znancev v stiski, pa gre, kot pojasnjujejo na MZZ, običajno za uporabo adresarja iz ukradenega ali izgubljenega mobilnega telefona. Človek v stiski nujno potrebuje pomoč, vsekakor denarno in – brez izjem – na račun, ki v primeru povpraševanja ni (več) izsledljiv. 

Na MZZ zato svetujejo: premislite, ali ste za pokojnega in doslej nepoznanega sorodnika že kdaj slišali. Preverite, ali ni morda težko poškodovani znanec, ki naj bi ležal nekje v kenijski bolnišnici, v resnici varno doma, je pa pred tedni izgubil svoj telefon. 

Kako še od naivnežev izmolsti denar

In kaj storiti, kadar prejmete pošto s podobno vsebino? V kategorijo elektronskih potegavščin spadajo tudi lažna obvestila o zadetku na loteriji ali potencialnem darilu ali prošnji neznancev, ki bi si (iz različnih in domiselnih razlogov) začasno 'izposodili' naš bančni račun za čas izvedbe finančne transakcije. Vse z enim samim ciljem: od naivnežev ali prevelikih dobrosrčnežev izvabiti premoženjsko korist.

Kot opozarjajo na MZZ, je skupno vsem opisanim oblikam, da se zgodijo v odročnih krajih (zlasti predeli Afrike, kjer oblastnih struktur ni), da elektronski naslov, od koder prihajajo, ni zanesljiv (...@hotmail, ...@yahoo, ...@reality) in da s pošiljateljem ni mogoče vzpostaviti realnega stika.

»Glavna značilnost je ta, da je pred realizacijo dobrih obetov treba pošiljatelju poslati, nakazati ali drugače omogočiti prejem na prvi pogled manjšega zneska (nekaj sto do nekaj tisoč € ali $). Kdor nasede potegavščini, lahko ostane brez velikih vsot denarja. Znani so podjetniki ali lokalne skupnosti, ki so na ta način bankrotirali,« opozarjajo na ministrstvu.

Ne nasedajte: ko naj bi umrl daljni sorodnik, ki ga niti ne poznate, neznanec pa bi vam rad nakazal milijonski znesek ...

Kaj storiti, če v resnici ostanete brez dokumentov in denarja 

Ne glede na zgornja opozorila se žal še prepogosto zgodi, da tudi slovenski državljani med potovanjem po tujini ostanejo brez dokumentov in/ali brez denarja. V letu 2013 je bil angažma naših veleposlaništev v primerih nudenja nujne konzularne pomoči oziroma zaščite – izdaja potne listine za vrnitev (PLV), evropskega potnega lista za vrnitev (ETD), nesreča, smrt, zapor, repatriacija – evidentiran v več kot 1500 primerih. 

Napotki za vse, ki se znajdejo v težavah, so podobni: kot pravijo na MZZ, se lahko v primeru ukradenih dokumentov za pomoč obrnete na slovensko veleposlaništvo v državi, v kateri ste, če pa tega v državi ni, pa na katero koli predstavništvo držav članic EU.

Veleposlaništva v teh primerih pomagajo popotniku z izdajo potnega lista za vrnitev oziroma dokumenta ETD, če pomoč ponudi država članica EU. Težave z izgubljeno prtljago pa načelno rešujejo popotniki neposredno z odgovorno letalsko družbo. 

In v kolikšnem času lahko slovenski državljan v težavah pričakuje odziv naših institucij v primeru, da se znajde v težavah? Na MZZ pravijo, da lahko dobi pomoč diplomatsko-konzularnih predstavništev oziroma ministrstva v nujnih primerih takoj, ko se državljan nanje obrne. Običajno je stik vzpostavljen prek telefona, odzivni čas pa je lahko daljši v primeru komunikacije prek elektronske pošte, vendar običajno ne več kot en delovni dan, samo reševanje primerov pa lahko – glede na posamičen primer – traja različno dolgo, še odgovarjajo na ministrstvu.