V štacuni sem srečal znanca, pa sva, ker je bila blagajna samo ena in vrsta dolga, izmenjala par informacij. A veš, mi je rekel, da gre Jože s familijo v Avstralijo, ima tam zmenjeno službo, v enem mesecu bo zaslužil toliko kot tukaj v štirih. Glih danes ima ogled svoje bajte, jo bo kar prodal. Jože je mojih let, poročen, s tremi šoloobveznimi otroki, tudi pri meni je delal, in to za solidno ceno, polovico nižjo, kot jo nabijajo bageristi v Ljubljani.
Ravno kakšen večer preden sem izvedel za njegovo skorajšnje slovo, sva z ljubljeno posedala na verandi. Se strinjala, da v tejle državi gre vse počasi, a zanesljivo k vragu, kriza je v njenem upravljanju, ekonomiji, v razmišljanju, skratka, a ne bi bilo fajn kar it?! V Avstralijo.
Najmanjše celine nisem predlagal po naključju. V začetku junija 1991 so na vrata ljubljanskega stanovanja potrkali teritorialci in mojo mamo vprašali, kje sem, ker me, v JNA izvežbanega minerja, rabijo v boju za samostojno državo. Joj, je pa v Avstraliji, jim je pojasnila, kot da sem pravkar skočil v kiosk po cigarete. Bo julija nazaj. (Da ne bo pomote, nisem se usral, tja sem šel zgodaj spomladi, še preden se je pri nas nakuhala vojna, kar potrjuje moja letalska karta Beograd–Adelaide–Beograd. Kateri normalen Slovenec bi si pa želel julija pristati sredi Srbije?)
Avstralija, kjer sem se fajn imel in kjer se imajo tudi Avstralci fajn, torej, sva z ženo zasurfala po internetu. Ne boste verjeli, služb, kolikor hočete, na spletni strani avstralske vlade iščejo na stotine inženirjev, medicinskega osebja, veterinarjev, arhitektov, programerjev, menežerjev, pa še na tisoče gradbenih delavcev, delavcev na farmah, v čistilnicah itd.
Diplomiranega novinarja in diplomirane komunikologinje z dolgoletnimi izkušnjami v reporterstvu in urednikovanju, z odličnim znanjem slovenščine in nekaj manj angleščine, pa ne potrebujejo ... kar sva z ljubljeno pričakovala, po tihem pa vendarle upala. Do daljnega potemtakem ostajava, kjer sva, naša družina bo še naprej prenašala vse nebuloze naših vlad in trenutne gospodarsko-družbene situacije. Mogoče mi bo vsaj Jože poslal kartico.
