BLANCA – V četrtek, tretjega julija 2008, se je nekaj po pol osemnajsti uri v soparno poletno popoldne zarezal predirljiv glas siren gasilskih, policijskih in reševalnih vozil. Kmetje na bližnjih travnikih, ki so pospravljali krmo, so se z grozo ozirali na cesto Sevnica–Krško, kamor so drveli gasilci, policisti in reševalci. Bil je dan, ko se je zgodila največja nesreča na vodi pri nas. Zadnji spust po Savi od Šmarja do Brestanice, kot ga je simbolično imenoval tedanji župan Sevnice Kristjan Janc, ki je spust organiziral, je za trinajst domačinov v resnici postal zadnji spust. Dva sevniška čolna nista upoštevala navodil in sta se na hidroelektrarni spustila prek prelivnega polja. Spust se je za obe posadki končal tragično, preživela je le Jančeva žena Ana. Ekipa krških kanuistov, ki je jez obšla, je ostala živa.
Spomini še živi in boleči
Pet let po tem tragičnem dogodku so rane še vedno preveč žive in boleče, da bi svojci pokojnih o njem javno govorili. »Sovražim Blanco in me na današnjo spominsko slovesnost ne bo, tako kot tudi prejšnja leta nisem šla,« pravi Berta Logar iz Krmelja, ki je v nesreči izgubila sina Aleša, ta je bil eden od krmarjev na čolnu. »Te smrti ne morem dojeti in je nisem prebolela,« pravi. In dodaja: »Tako kot tudi smrti preostalih dveh mojih otrok ne.« Pokopala je namreč že vse tri svoje otroke.
Tudi Alifovi iz Sevnice, ki so izgubili mamo oziroma hčerko Vojko, pravijo, da je ta spomin tako grozen in boleč, da o tem v javnosti nočejo govoriti.
Še zadnjič po reki
Župan Janc, tudi sam žrtev tragične nesreče, je na zadnji spust po Savi, preden jo na hidroelektrarni Blanca ujamejo v pregrado, povabil vse, ki so bili kakor koli vpeti v gradnjo elektrarne ali življenje ob Savi. Spusta so se tako udeležili predsedniki krajevnih skupnosti, po katerih teče Sava, predstavniki družbe Infra, ki je urejala infrastrukturo ob Savi, ter predstavniki občine in komisije, ki je spremljala izgradnjo hidroelektrarne.
Tistega dne, ko so se spustili po Savi, je bila reka že speljana čez pregrado elektrarne in spust po njej ni bil več mogoč. Prireditelji so to vedeli, saj so na zbornem mestu pod železniškim mostom v Šmarju dobili navodilo, naj se peljejo do jeza, na Blanci naj prenesejo čolne na drugo stran in s kanuji odveslajo do Brestanice. Kmalu po spustu se je eden od čolnov zaletel ob steber mostu pri Stillesu, nekateri potniki so izstopili, trije čolni pa so nadaljevali pot proti jezu. Čigava je bila odločitev, da kanuja s sevniškimi potniki zapeljeta čez preliv, ne bo nikoli znano.
Trenutki groze
Med potniki na krškem čolnu, ki se ni podal v tveganje, je bil tudi takratni krški župan, nekdanji minister za kmetijstvo Franci Bogovič, ki je zaradi nesebične pomoči in sodelovanja pri reševanju in iskanju ponesrečenih prejel medaljo za častno dejanje. »Ta grozljivi dogodek me neprestano spremlja, ne mine dan, da ne bi pomislil nanj,« pravi in dodaja, da se mu zdi, da še danes sliši krike kolegov, ki so padali v smrt. »V nesreči sem poskušal ohraniti mirno kri in ne zganjati panike. Ko smo videli, kaj se je zgodilo, smo prenesli svoj čoln mimo jeza in poskušali s spodnje strani reševati. Uspelo nam je rešiti Ano, kmalu je prišla k sebi, nato smo iz vode potegnili še Matejo in Vojko. Obe sem oživljal, pri Mateji začutil tudi utrip, pri Vojki pa se je videlo, da je bilo že prepozno,« se Bogovič z grenkobo spominja kritičnih trenutkov. V trenutkih groze je v mislih prešteval, katere sodelavce je povabil, kdo je bil na čolnu in koga zdaj ni. Ugotovitev, da so vsi tisti, ki jih je sam povabil, živi, mu niso prinesli olajšanja, saj je videl, da je smrt vzela vrsto njegovih prijateljev in sodelavcev.
»Šok, ki sem ga doživel tretjega julija pred petimi leti, je v meni pustil pečat za vse življenje. Tudi v načinu razmišljanja in tudi glede gradnje verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Zdaj vem, da se nam pri tej gradnji ne mudi za vsako ceno; grozljiva nesreča je bila neke vrste signal in odgovor na naše poseganje v naravo,« je prepričan Bogovič.
V spomin žrtvam
V zadnjem spustu po Savi so umrli Kristijan Janc, Marjan Kogovšek (predsednik KS Boštanj), Jani Zemljak (gradbeni nadzornik), Miran Ribič (Infra), Mihael Metelko (predsednik KS Studenec), Mitja Špilek (krmar), Vojka Alif (Infra), Branko Safič (Infra), Mateja Konajzler (občina Sevnica), Slavko Peklar (predsednik KS Blanca), Bojan Lipovšek (direktor sevniške komunale in predsednik KS Sevnica), Rudi Dobnik (podžupan Sevnice) in Aleš Logar (krmar). Vodstvo občine Sevnica se bo ob peti obletnici tragedije spominu na vse umrle poklonilo danes ob 17.30 pri spomeniku pri HE Blanca.
