NEVSAKDANJI PRIZOR

Ne le na morju, tudi po Gorenjski letajo galebi

Objavljeno 13. junij 2015 09.56 | Posodobljeno 13. junij 2015 09.58 | Piše: Špela Ankele

Nenavaden živalski pojav: lani galebi v Bohinju, zdaj še v Kranju.

Galebi so v Kranju novost, so nam potrdili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Foto: Blaž Samec/Delo

STRAŽIŠČE PRI KRANJU – Ne ravno vsakdanje živalske prizore so to pomlad opazili prebivalci Stražišča pri Kranju. V zadnjih tednih so opazili galeba, kako je brkljal po nogometni zelenici in iz zemlje bezal hrano. Z zasilnim fotoaparatom, ki ga ima mobilni telefon, smo za Kranjčane nenavadne prizore ujeli v objektiv in fotografije poslali na Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Tam so nam potrdili, da pojavljanje galebov v Kranju ni presenetljivo, je pa po podatkih društva novost. Fotografijo galeba v jati rac na Bohinjskem jezeruimageje sicer že lani posredovala bralka Andreja.


»Rumenonogi galeb se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja kot gnezdilec v notranjosti Slovenije. V Ljubljani na primer že več let gnezdi nekaj parov (do deset). Za svoja gnezdišča navadno izbirajo ravne strehe večjih stavb. Pojavljanje v Kranju s tega vidika ni presenetljivo, je pa zadeva za Kranj tudi po naših podatkih nova. Letos smo namreč ravno na Gorenjskem prvič zabeležili vzdrževanje teritorija rumenonogih galebov. Pomembno pri opazovanjih je tudi to, da se lahko odrasli galebi pojavljajo kot negnezdilci čez leto na različnih koncih. Tako je bil lansko poletje tak osebek na Bohinjskem jezeru,« je prihod galebov na Gorenjsko opisal Tomaž Mihelič iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

Na Gorenjskem tudi štorklje

Na Gorenjsko pa v zadnjem obdobju ne prihajajo samo galebi, ampak se sem že več kot desetletje vračajo tudi štorklje. Te so bile še pred letom 2000 pod tukajšnjimi gorami prava redkost, danes pa tukaj gnezdi približno devet parov, kot so že pred časom pojasnili na kranjski enoti zavoda za varstvo narave.

Gorenjci so že nekajkrat dokazali, da znajo za svoje štorklje dobro skrbeti. V zadnjih letih je zavod za varstvo narave v tesnem sodelovanju s kranjskimi poklicnimi gasilci, vajenimi del na višini, in s pomočjo Elektra Gorenjske, ki je poskrbelo za gnezdilne drogove, preselil tri gnezda štorkelj. Prvikrat, bilo je februarja 2011, so več sto kilogramov težko gnezdo z dimnika stanovanjske hiše preselili v Tenetišah. Dve leti zatem so le nekaj kilometrov proč, na Mlaki pri Kranju, z nevarno nagnjene jelše na trden drog preselili gnezdo še enega para. Štorklje, ki se vračajo v ta del Gorenjske, se bržčas dobro počutijo na Bobovških jezercih, od obeh gnezd oddaljenih le kak kilometer.

Letos, prav tako februarja, so selili še tretje gnezdo gorenjskih štorkelj, kranjski poklicni gasilci so se odpravili do Spodnjega Brnika, kjer se je začelo gnezdo, postavljeno na silos stare žage, že nevarno nagibati. V prvi polovici aprila je s Spodnjega Brnika prišla vest, da se je štorklja vrnila v svoje gnezdo, ni pa še bilo jasno, ali bo preseljeni dom tudi sprejela.


Tudi na Dolenjskem in v Posavju

Ko so letos pozimi selili štorklje, ki so se naselile v okolici osrednjega slovenskega aerodroma, so na zavodu za varstvo narave povzeli, da v Sloveniji živi več kot 200 parov štorkelj. Največ jih je, kajpak, v severovzhodni Sloveniji, v zadnjem desetletju in pol pa gnezda vznikajo tudi na Gorenjskem, Dolenjskem in v Posavju. Kot so pojasnili, je najstarejše gorenjsko gnezdo v devetdesetih letih zgradil par štorkelj v Lahovčah. »Od devetih aktivnih gnezd niso vsako leto vsa zasedena. Za belo štorkljo praviloma velja, da je selitvena vrsta, ki prezimuje v severni Afriki, vendar je v Sloveniji nekaj osebkov, ki tukaj tudi prezimijo,« so še zapisali na kranjski enoti zavoda.

 

Deli s prijatelji