NA KOŽO

Ne, katastrojka se še ni ustavila

Objavljeno 28. september 2012 00.15 | Posodobljeno 28. september 2012 00.20 | Piše: Jadran Vatovec
Ključne besede: komentar

Ali res mislite, da države EU še niso talke mednarodne hunte mafijskih bankirjev?

Jadran Vatovec.

Nekdo vam je poslal po elektronski pošti dokumentarni film. Če vam pošiljatelj v elektronskem sporočilu pripiše, da bi bilo vsekakor dobro in koristno, da bi si ta dokumentarec ogledali vsi politiki in sindikalisti ter, celo še več, kar vsi državljani, je bržda najmanj vljudno, da se, četudi samo iz radovednosti, sami prepričate o resnicoljubnosti tistih, ki so dokumentarec objavili na spletu. Če skrajšam, Gvido Novak, predsednik Sindikata vojakov Slovenije, je tudi meni (pa ne samo meni) poslal povezavo do dokumentarnega filma, ob katerem se čisto zares lahko vsak državljan sveta zamisli.

Dokumentarni film na začetku pripoveduje o tem, kako se je že generalni sekretar Komunistične partije rajnke Sovjetske zveze Mihail S. Gorbačov ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja loteval nujno potrebnih gospodarskih reform. Sovjetska zveza je bila takrat nedvomno v krizi. Ne, dokumentarec ne govori samo o Sovjetski zvezi, skrb vzbujajoče opozarja na nevarnosti, ki tudi danes povsod po svetu spremljajo tako imenovano ubijanje (ukinjanje) demokracije na obroke, hitre oziroma nujne postopke sprejemanja zakonov, omejevanje oziroma krčenje pravice do odločanja na referendumih, reforme trga dela, ki so, četudi nad njimi menda niso povsem navdušeni niti delodajalci, praviloma v škodo delavcev, dobronamerna odpuščanja v javnem sektorju, postopno, vendar tudi skrajno brezobzirno komercializacijo šolstva in zdravstva, tajkunizacijo, skrajno nepremišljeno reševanje bank, razprodajo državne zlatnine in srebrnine itn.

Vam kar koli od tega morda zveni znano?

Prelepo bi bilo, če bi bila duhamorna črnogledost, ki ta hip pesti marsikoga v Grčiji, Španiji, Italiji, na Irskem in ... »še kje«, pretirana in neutemeljena. Žal pa, kot rečeno, ne gre samo za Gorbačova, spomniti se kaže tudi čilenskega generala Augusta Pinocheta in britanske železne lady Margaret Thatcher. Jasno, novi časi na politični parket nujno naplavijo nove obraze vsakokratnih političnih (od)rešiteljev. Še sreča, da suverene demokratične države, denimo članice EU, niso talke mednarodne mafijske hunte bankirjev, a ne? Mar res mislite, da že niso? 
 

Deli s prijatelji