Ko je Slovenija v Aleksandru Čeferinu dobila prvega moža Evropske nogometne zveze (Uefa), ki je za Mednarodonim olimpijskim komitejem (MOK) in Mednarodno nogometno zvezo (Fifa) tretja najmočnejša športna organizacija na svetu, vsekakor pa najbogatejša, je bilo zaznati nacionalno evforijo. Vsi so hvalili prodornega novega vodjo na najbolj elitnem športno-diplomatskem parketu, ki da je v ponos domovini in s svojim prebojem potrjuje teze o sposobnostih ljudi s sončne strani Alp. No, dva meseca pozneje je vloga predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS), ki jo je Čeferin zloščil do superzvezdniškega sijaja, predmet velikih dvomov, sumov, obtoževanj, podtikanj... Skratka, kakor hitro je veliki avoritativni šef odšel v tujino, se je na domači sceni začel krvavi boj za njegovo nasledstvo. In vse poteka zelo v slogu neštetih politikantskih zgodb, ki smo jim v samostojni Sloveniji priča vsaj pred vsakimi volitvami, pa tudi ob vsaki aferi in aferici. Namreč nekaj se namigne, da se dvigne prah in vznemiri javnost ter preusmeri njena pozornost, potem pa vse tiho je bilo.
Na tem mestu sem že zapisal, da je nogomet ogledalo družbe. V Sloveniji ni nič drugače, a obstaja bojazen, da bi se nogometna družina navzela slabih primerov iz političnega in gospodarskega okolja, ki ne morejo biti dobra popotnica za razvoj tega športa pri nas na vseh področjih. Pri tem sploh ni najpomembneje, ali je danes primernejši kandidat za vodenje NZS prekaljeni nogometni funkcionar Radenko Mijatović ali mladi in ambiciozni politik Matjaž Nemec. V poplavi nepreverjenih obtožb o pritiskih na trideseterico delegatov, ki bodo v četrtek volili novega šefa nogometne organizacije, lahko podaniki najpopularnejše igre v Sloveniji upajo le na to, da se bo z volitvami tudi končala intenzivna predvolilna delitev na sodniške, trenerske, te in one lobije ter prilaščanje zaslug za to, kar je bilo storjenega, in celo že za to, kar še mora biti opravljenega. Zanimivo, da je bila pod Čeferinovim vodstvom NZS moderna, zgledna in učinkovita organizacija, ki z nogometom izboljšuje življenje. Le dva meseca pozneje je vsaj za oči in ušesa javnosti postala brozga s koruptivnim priokusom zaradi delovanja skrivnostnih sodniških lobijev. Saj ne, da bi bilo v NZS vse idealno, toda ustvarjanje navidezne katastrofalne podobe zaradi golega onemogočanja tekmecev presega vse meje dobrega (nogometnega) okusa. Po volitvah naj preprosto skupaj igrajo nogomet, ne pa da se igrajo z njim. Po volitvah naj
preprosto skupaj igrajo nogomet.