JEZERSKO – Od nekdaj poznamo dve vrsti obiskovalcev gora, šodrovce in alpiniste. Prvi hodijo v gorske višave po uhojenih poteh, drugi čez strme stene. Prvi so njega dni označevali druge za samomorilce, drugi so na prve gledali zviška, ko so z rokami v žepih zmogli strmine, ki so jim prvi pripisovali vrhunsko težavnost. Pred nekaj desetletji pa so si gorniki, ki sta jim bila hoja po gorskih poteh premalo in plezanje čez stene preveč, izmislili novo kategorijo hribolazništva – zavarovane plezalne poti, plezanje po feratah. Po evropskih gorah so z jeklenicami in klini opremili stene, kar je planince tako navdušilo, da so ferate postale splošno priznani del planinskega udejstvovanja.
To pojasnilo je za marsikoga, ki planinsko ni prav dejaven, bržčas primerno ob današnjem krstu zavarovane plezalne poti (z odprtjem ob 10. uri), ki se začne pol ure hoje od parkirišča na koncu ceste v Ravenski Kočni nad Jezerskim, se pravi od nastajajočega gorniškega centra Dava Karničarja, in se konča 300 višinskih metrov višje v neposredni bližini Češke koče na Spodnjih Ravneh na nadmorski višini 1542 metrov. To pot ob jeklenici zmore ustrezno pripravljen gornik v poldrugi uri. »Vendar mora biti za to primerno opremljen,« pravi eden od idejnih očetov projekta Davo Karničar, vrhunski alpinist in alpinistični smučar, ki je smučal z vrhov dveh osemtisočakov, Mount Everesta (8848 m) in skupaj z bratom Drejcem z Anapurne (8091 m). »Med opremo vsekakor spadajo čelada, samovarovalni komplet, se pravi plezalni pas s popkovnico, rokavice in kajpada planinski čevlji.«
Ferata
Prvi je začel o ferati k Češki koči glasno premišljevati Gorazd Kocjan, nekdanji alpinist in Karničarjev dober kolega, ki so ga navdušile številne take poti v avstrijskih gorah. Občina Jezersko je projekt po njegovih prepričljivih obrazložitvah, ki so jim dala dodatno težo priporočila odličnega poznavalca vsakršnih dejavnosti v gorah Karničarja, uradno dovolila, Planinsko društvo Jezersko je predvsem za nakup potrebnega materiala prispevalo nekaj tisoč evrov, Žan in Urh Karničar, sinova Davovega bratranca Toneta, ki je že desetletje oskrbnik Češke koče, Davov najstarejši brat Izidor Karničar, Rudi Lanz, Gorazd Hace in Rok Šenk pa so skupaj z Davom ponudili takšnega dela vajene roke.
»Ferata je novejša oblika dejavnosti v gorah,« je upravičenost tega projekta razložil nedvoumna avtoriteta na tem področju Davo Karničar, »in pomeni po statistikah v razvitih alpskih območjih velik vzvod za obiske. Naša smer poteka med že obstoječimi potmi, s čimer ohranjamo pristnost doline Ravenske Kočne. Toda četudi je pot dobro zavarovana, svetujem, naj neizkušeni planinci prvi vzpon po njej opravijo skupaj z alpinistom, gorskim reševalcem ali nekom, ki ima ustrezne izkušnje. Na koncu koncev je – enako kot na vseh planinskih poteh – tudi vzpon po ferati na lastno odgovornost.«
V Sloveniji in njeni neposredni soseščini je že vrsta ferat. Obiskovalci Triglava so že šli po eni od njih, ne da bi vedeli za to: pot od velike markacije nad Domom na Kredarici je označena kot zavarovana plezalna pot. Takšna je tudi plezalna pot na Turnc v vznožju ljubljanske šmarnogorske Grmade, od letošnjega poletja pa je urejena ferata na Boč (979 m). Že od leta 1966 hodijo planinci od Celovške koče (960 m) na avstrijski strani Stola v Karavankah do 2236 m visokega vrha gore po ferati. Najbolj znana takšna pot v naši bližini pa pripelje v petih urah in pol od Belopeških jezer (929 m) na Mangart (2679 m). Veljala je za najzahtevnejšo tako pot na svetu, dokler niso pred tremi leti na avstrijskem Salzburškem pritrdili nad le 15 metrov dolgim previsom v neki soteski jeklenice, stope pa si morajo planinci najti sami – in to je bila odtlej najtežja ferata na svetu. Dokler niso na Havajih pod previsom v gori pritrdili jeklenice, ki deloma opleta nad prepadom; to je zdaj menda najtežje v tej kategoriji na svetu.
Ferata do Češke koče (to so leta 1900 postavili člani Češke podružnice Slovenskega planinskega društva in bo torej prihodnje leto stara že 115 let) ni nikakršna rekorderka; ponuja le novo možnost za doživljanje gorskega sveta.
