»Ne gremo na morje, za nas so Brezje«

Ob velikem šmarnu na Brezje morda že sto let množično romajo tudi Romi. Prvi koordinator za pastoralo Romov je bil Marjan Lampret, pred štirimi leti je nalogo prevzel Peter Kokotec: »Pridejo iz različnih krajev Dolenjske in Bele krajine. Največ jih roma iz Trebnjega in Novega mesta, nekaj iz Kočevja, Krškega, Dobruške vasi in Šentjerneja. Pridružijo se jim tudi romske družine iz sosednje Italije (Videm, Bologna, Milano). Romi sami radi povedo, da je čas romanja na Brezje zanje nekaj posebnega: 'Ne gremo na morje, za nas so Brezje.' Vsakič pridejo že nekaj dni pred praznikom Marijinega vnebovzetja in jih preživijo s svojimi družinami in prijatelji. Spijo v šotorih, prikolicah in avtodomih, lokalna skupnost pa poskrbi za stranišča in vodo.«

Rašaj Petro

Peter Kokotec je župnik črnomaljske fare, ob tem je še koordinator za pastoralo Romov pri Slovenski škofovski konferenci, na kratko romski župnik.

Pred 15 leti je božja previdnost tedanjemu bogoslovcu Petru namenila župnika Antona Gnidovca, da ga je povabil v Cerklje ob Krki: »Tam so se odvila moja prva srečanja z Romi. Ko pa je Tone organiziral romanje Romov na Brezje, sem šel zraven. Ponovno sem se z Romi spoznaval, ko sem kot diakon šel v Trebnje in nato kot kaplan hodil v romsko naselje Hudeje.«

Peter se živo spominja, kako je skoraj vse hudejske Rome po svoji premestitvi v Črnomelj čez dolgih sedem let znova srečal ob velikem šmarnu na Brezjah: »Iskreno lepo je bilo tisto prvo ponovno snidenje in takšna so bila tudi vsa naslednja.«

Poudari: »Še posebno me je ganilo, da so se me po sedmih letih spomnili in razveselili veroukarji. Stokrat so mi povrnili, kar sem kot kaplan delal z njimi.«

Romi Petra z globokim spoštovanjem nagovarjajo z rašaj Petro, kar pomeni župnik Peter.

V prejšnjih časih so Romi prihajali na Brezje s konji, spali so po senikih. Najstarejši med zdajšnjimi romskimi romarji pomnijo, da so prvič prišli k Mariji Pomagaj še kot otroci. Že prej pa so hodili njihovi starši, stari starši. Nihče ni vodil evidence prvih romskih obiskov. Najbrž pa so romski romarji hodili k oltarju z milostno podobo že vse od začetka.

Zanimivo je, da je lokalna skupnost veliko prej kot Cerkev pristopila k Romom: »Dala jim je prostor, kjer lahko velikošmarenski teden bivajo, priskrbela vodo...«

V povprečju ostanejo na Brezjah pet dni, zadnja leta jim je za duhovno-pastoralno oskrbo na voljo Peter: »Ker sem z njimi 24 ur na dan, v povprečju pa ostanejo na Brezjah pet dni, mi je dobrotnik daroval skromnejšo prikolico, ki je postala že znamenitost. Pomagajo pa mi tudi prostovoljci, romski zakonski par iz Prekmurja in drugi. Nisem sam, tega se zelo veselim. Naše bivanje je most spoznavanja kultur in preseganja predsodkov.«

Devlori Marijica

Koliko je v Sloveniji Romov, se ne kaže zanašati na popisno statistiko. Neuradno jih je okoli 10.000, kar znese za veliko župnijo.

Biti romski župnik na Brezjah pomeni za Petra tisti teden zelo spremenjen življenjski ritem: »Stopiti iz župnišča v njihov svet ni čisto preprosto, osebno je to kar zahtevno. V tem tednu obiščem vse družine, ki so prišle. Z njimi se pogovarjam o Bogu, Mariji, Cerkvi. Tudi ob Marijinem oltarju jih sprejemamo s pozornostjo.«

Marijo Romi imenujejo Marijica: »Rečejo celo Devlori Marijica, ljubkovalno, blizu jim je. Bog jim je kot Stvarnik preprosto razumljiv, vez med nebeškim in zemeljskim vzpostavlja Marija, v njej sta združena božji in človeški element.«

Dan pred uradno imajo Romi svojo procesijo.

»Kdo bo nosil Marijo?« so prvič vprašali Petra, on pa: »Ja, vi!« Kot da ne bi mogli verjeti, so rekli: »A mi?« Vedeli so, kako velik pomen ima zaupanje, da smejo nositi Marijo. Potem so se dogovorili, sestavili so skupine po štiri, iz mož in fantov posameznih naselij, da so jo nosili. Pri procesiji molijo in pojejo v slovenskem in romskem jeziku. Ob koncu pa se še zberejo na pogovor v cerkvi.

Peter poudari: »Mnogi se podvizajo, da sodelujejo tudi pri glavni procesiji. Ne moraliziranje, pomemben je občutek, ki jih ob tem obhaja.«

V Sloveniji živeči Romi ne romajo le na Brezje, ampak dolenjski in belokranjski tudi k Novi Štifti in na Žeželj nad Vinico, prekmurski pa v Turnišče.

Prihodnje leto bodo pripravili svetovno romanje Romov v Rim s sprejemom pri papežu Frančišku. Pridružili naj bi se jim tudi Romi iz Slovenije. Mimogrede premislek o besedi romar. Splošno sprejeto je, da so verske božjepotnike poimenovali za romarje, ker so (najčešče) potovali v Rim, italijansko Romo. Ampak romska ljudstva, ki so bila donedavna in so ponekod še vedno nomadska, so tudi romala skozi dežele, iz kraja v kraj, vse življenje. So se zato poimenovali za – Rome? Bog ve, ali si besedi Rom in romar nista le podobni, ampak tudi pomensko sorodni. Blaženi Zeferin, romski zavetnik

Praznični program na Brezjah

Ob Mariji Pomagaj se bodo zbirali že v dneh pred praznikom. Takole so zasnovali program.

Sreda, 13. avgusta:

Delavnice za člane romskih skupnosti, zvečer procesija z lučkami

Četrtek, 14. avgusta:
19.00 – slovesna sveta maša na predvečer praznika, mašuje Andrej Naglič, novomašnik
20.00 – procesija z lučkami in pete litanije Matere Božje

Petek, 15. avgusta, 
Marijino vnebovzetje – veliki šmaren:
10.00 – slovesno somaševanje in obnovitev posvetitve slovenskega naroda Mariji.