LJUBLJANA – Vreme nam jo je v zadnjih dneh pošteno zagodlo, saj se je sneženju pridružil že dež, ki se v kombinaciji z nizkimi temperaturami pretvori v led. Ledeni oklep je ponekod objel tudi drevesa, zato velja svarilo, da se gibanju v naravi v teh dneh raje izognite.
Petcentimetrska plast ledu
Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), je na novinarski konferenci pojasnil, da je žled že v četrtek začel povzročati manjše težave (pokanje in odpadanje vej, lomljenje tanjših dreves), do petkovega jutra pa je zlasti na območju Pivke, Postojne, Razdrtega, Kobarida itn. nastala zelo debela plast žledu – do pet centimetrov. »Ob takih obremenitvah drevje, zlasti tisto, ki je asimetrično, ne vzdrži, zato prej ali slej pride do zrušitve,« je povedal. Ta pojav se je v petek čez dan širil v preostale dele države.
Mimogrede: zadnji večji žled, ki je prizadel gozdove, so zabeležili med 400 in 900 metri nadmorske višine in je bil leta 1986. »V dani vremenski situaciji se nam lahko zgodi kaj podobnega,« je povedal Damjan Oražem. |
Ne gibajte se pod drevesi!
Oražem zato opozarja na vse dejavnosti, ki potekajo v naravnem okolju: začnejo se težave s pokanjem vej, z lomljenjem delov dreves in krošenj, kasneje pa začnejo padati tudi celotna drevesa. Te stvari se lahko ob močnem dežju in precej podhlajeni podlagi razvijejo zelo hitro, zato svari, naj se tisti, ki se jim ni nujno zadrževati v naravnem okolju, držijo stran od drevja.
Tako, kot če bi na vas padel avtobus
»Drevje je že samo po sebi lahko težko nekaj ton, tudi do pet, ob takšni obremenitvi pa lahko njegova teža naraste za 100 odstotkov. Teh obremenitev pa drevo ne more zdržati … Če se vsi bojimo avtomobila, ki nas lahko povozi, mislim, da ni razloga, da se ne bi bali teže treh osebnih avtomobilov ali pa enega avtobusa, ki lahko pade na nas,« je precej nazorno razložil, kaj lahko povzroči plast ledu ne drevesu.
 | |
| Damjan Oražem. Foto: Mo. S. |
Škoda bo velika, a zaradi varnosti obhodov še ne delajo
Natančne ocene škode v gozdovih v zavodu še nimajo, saj se tudi sami v teh dneh izogibajo obhodom. Nekatera območja so zaradi padlega drevja neprevozna, natančnejše ocene pa bodo takrat, ko bo to varno oceniti. Do petka so ocenili, da so gozdovi poškodovani na okoli 15.000 hektarov površine, a že danes čez dan lahko ta površina bistveno naraste. »Ne bo nenavadno, če pade ogromna količina lesa, lahko tudi en milijon kubičnih metrov, kar je približno ena četrtina slovenskega poseka,« je še pojasnil.
Gre seveda za letni posek, ki pomeni količino posekanega lesa v enem letu. In še zanimiv podatek: v slovenskih gozdovih letno priraste (zraste na novo) 8,419.974 kubičnih metrov lesa, kar je približno dvakrat več, kot se poseka.
