LJUBLJANA – Da v slovenskem sodstvu ni vse tako, kot bi moralo biti, kažejo tudi podatki, da se – čeprav zakon o sodniški službi to predvideva – kakovost dela sodnikov ne preverja na tri leta. Ines Skebe, okrajna sodnica v Kočevju, namreč že enajst let (od leta 2003) ni dobila ocene sodniške službe, poroča časnik Delo. Zadnjo in edino oceno je dobila kot sodnica za prekrške pred enajstimi leti. In še zdaleč ni edina.
Štirje od petih neocenjeni
Na kočevskem okrajnem sodišču (ki organizacijsko spada pod ljubljansko okrožno sodišče) kar štirje od petih sodnikov niso bili ocenjeni več kot tri leta. Predsednik omenjenega sodišča Blaž Volf je tako zadnjo oceno dobil decembra 2008, Roman Poklač pred dobrimi osmimi leti in Nataša Prelesnik septembra 2010.
Kot navaja Delo, zakon o sodniški službi (ZSS) določa, da personalni svet izdela za sodnike oceno sodniške službe vsaka tri leta, pred tem časom pa na zahtevo sodnega sveta, predsednika sodišča, predsednika sodišča višje stopnje, ministra, pristojnega za pravosodje ali sodnika samega. Na ljubljanskem okrožnem sodišču priznavajo, da je bila praksa sodišča v zadnjih desetih letih zaradi nejasnosti zakonske določbe glede predlaganja izdelave ocene sodniške službe na tri leta različna (včasih so bili predlagatelji sami sodniki, drugič predsedniki sodišča ali oboji hkrati). Leta 2010 so začeli veljati še interventni ukrepi, in ker so bila napredovanja sodnikov zamrznjena, tudi sodniki niso imeli več interesa predlagati izdelave ocene, še odgovarjajo na sodišču.
»Seveda je tudi naloga sodnika, da opozori na morebitno zamudo,« pa pravi Janja Roblek, predsednica okrožnega sodišča v Kranju in predsednica slovenskega sodniškega društva.
V ljubljanskem okrožju polovica neocenjenih
V ljubljanskem sodniškem okrožju so podatki za 143 sodnikov pokazali, da jih dobra polovica po treh letih ni bila ocenjena. Zanje so zdaj na višje sodišče posredovali predlog za izdelavo ocen.
Na okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, kjer dela deset sodnikov, dosledno sledijo zakonu o sodniški službi, zato predsednik sodišča po preteku enega oziroma treh let poda predlog za oceno sodniške službe za posameznega sodnika na personalni svet višjega sodišča v Mariboru. »Za redno, pravočasno in dosledno podajo predloga za oceno sodniške službe ob poteku zakonsko določenega obdobja opravljanja sodniške službe posameznega sodnika skrbi splošna kadrovska služba okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu kot strokovna služba sodišča, saj je naše sodišče organizacijska enota tamkajšnjega sodišča,« so povedali.
Kdo ocenjuje koga V oceni sodniške službe presojajo strokovno znanje sodnika, njegove delovne sposobnosti, sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, sposobnost ustnega in pisnega izražanja, opravljanje dodatnega dela pri izvrševanju sodne funkcije ... Na višjem sodišču, katerega personalni svet je pristojen za ocene sodniške službe za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč, so leta 2012 izdelali 67 ocen, lani 61, letos pa 64. V teh treh letih so podali sedem ocen, na podlagi katerih sodniku lahko preneha sodniška funkcija – kot vemo, nekaterim je. Personalni svet vrhovnega sodišča, ki je pristojen za ocene sodniške službe za sodnike vrhovnega in višjih sodišč in reševanje pritožb zoper ocene sodniške službe, od leta 2009 nobenemu višjemu oziroma vrhovnemu sodniku ni izrekel ocene, da ne ustreza sodniški službi. V zadnjem letu je obravnaval tudi 17 pritožb zoper ocene sodniške službe okrajnih, okrožnih oziroma višjih sodnikov in jim ugodil v devetih primerih. |
Kako bo ukrepalo ministrstvo?
Ker je minilo enajst let, odkar je kočevska sodnica dobila zadnjo oceno, so na ministrstvu za pravosodje zdaj zaprosili predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marka Pogačnika za stališče do ravnanja predsednika okrajnega sodišča v Kočevju in bodo po prejemu odgovora preučili nadaljnje možnosti ukrepanja. Pristojnost za razrešitev predsednikov sodišč ima sodni svet, eden od razrešitvenih razlogov je tudi neopravljanje zadev sodne uprave v skladu s predpisi oziroma pravočasno. Glede odgovornosti predsednika okrajnega sodišča v Kočevju in predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani so po poročanji Dela še opozorili, da je bila do začetka leta 2010 skrb za spoštovanje zakonskega roka za izdelavo ocene sodniške službe dolžnost predsednika okrajnega sodišča v Kočevju, od tedaj pa predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani.
