Navtična podoba slovenske obale

Navtični sprehod ob 46 kilometrov dolgi slovenski morski obali, ob kateri niti v turistični sezoni ni niti ene redne linije, je kljub temu lahko zanimiv in poučen. V Evropi imata krajšo obalo samo Bosna in Hercegovina ter Monako, površina našega teritorialnega morja, ki meri nekaj več kot 300 kvadratnih kilometrov, pa tudi ne spada med večje. Samo za primerjavo, Gardsko jezero je dolgo več kot 50 kilometrov in ima približno 370 kvadratnih kilometrov površine...

Koper kot pomorsko središče

Koper je imel v različnih zgodovinskih obdobjih pomembno pomorsko, gospodarsko in upravno vlogo. Oglejski patriarhi so ga že v 13. stoletju povzdignili med prva istrska mesta, nemški cesar Konrad II. pa mu je podelil mestne pravice. V času vladavine Beneške republike je Koper postal največje trgovsko središče na Istrskem polotoku. V cesarski Avstriji je kratek čas celo nosil laskavi naslov kraljevo pristanišče. S propadom Beneške republike in razglasitvijo Trsta in Reke za svobodni pristanišči ter s prenosom uprave iz Kopra v Trst se je pomen Kopra močno zmanjšal. Njegova pomorsko-gospodarska vloga se je zmanjševala vse do kapitulacije Italije in osvoboditve leta 1945. Negotovost v obdobju Svobodnega tržaškega ozemlja do leta 1954 je bila presežena s podpisom mirovne pogodbe z Italijo in s sprejemom Londonskega sporazuma.

Skupina zanesenjakov je pri iskanju novih razvojnih vsebin slovenske Istre začela razmišljati o gradnji mednarodnega pomorskega pristanišča. Leta 1957 so pripravili investicijski program za prvih 135 metrov obale, 23. maja istega leta je bilo ustanovljeno podjetje Pristanišče Koper, avgusta pa je sesalni bager Peter Klepec začel poglabljati morsko dno.

Novo obdobje razvoja Luke Koper se je začelo šele deset let pozneje, ko je bila do Kopra zgrajena železnica, s katero je Luka povezana z notranjostjo Slovenije in srednjo ter vzhodno Evropo, od koder prek najbolj severne jadranske luke potuje večina tovora. Najbrž je manj znano, da ima Luka Koper v celoti status brezcarinskega pristanišča in vstopne točke za Evropsko unijo.

Od leta 2005 ima Koper poleg tovornega tudi potniško pristanišče za velike ladje za križarjenje. Rekordni obisk z 78 velikimi potniškimi križarkami, ki so imele na krovu 108.000 potnikov, so v Kopru imeli leta 2011. Po nekajletnem upadu prometa je lani pristalo 69 ladij z nekaj manj kot 80.000 potniki. Dobre napovedi so tudi za letos. Žal v Kopru še nimajo sodobnega pokritega potniškega terminala, ki bi pritegnil na slovensko obalo še več velikih potniških ladij.

Poleg Luke Koper je tudi manjša marina, ki je najsevernejša v Jadranskem morju. Zaradi ugodne lege in kakovostnega servisa je Marina Koper priljubljeno tranzitno pristanišče in eno najpomembnejših evropskih pristanišč za montažo in prvi spust novih rekreativnih plovil iz evropskih kontinentalnih ladjedelnic v morje.

Koper je tudi sedež Uprave za pomorstvo RS, ki je bila ustanovljena 1. 1. 1995 in opravlja vse zadeve, ki se nanašajo na gospodarjenje s pristaniško infrastrukturo in varnostjo plovbe na slovenskem morju. Znotraj uprave deluje Pristaniška kapitanija z izpostavama v Izoli in Kopru, ki skrbita za nadzor prometa in varnost na morju. Veliko rekreativnih morjeplovcev je prav v Kopru opravilo izpit za voditelja čolnov, mnogi so v eni od izpostav Pristaniške kapitanije registrirali tudi svoja plovila.

Prav pred sedežem Uprave RS za pomorstvo v Kopru je zasidrana regatna jadrnica, ki postaja nov ponos slovenskega jadranja. Ob mecenstvu Gašparja Gašparja Mišiča je legendarni skiper Dušan Puh pod imenom Adriatic Europa Sailing team zbral posadko, ki je že v lanski prvi sezoni zmagala na vseh pomembnejših regatah v Jadranskem morju. V primerjavi z drugimi posadkami, ki dvigujejo ugled slovenskega jadranja na Mediteranu, vendar imajo na svojem krovu mešane posadke, je 18-članska Adriatic Europa sestavljena iz Slovencev. Tako bo pod vodstvom izkušenega morskega volka Dušana Puha Adriatic Europa nadaljevala legendarno zgodbo Malega in Velikega Viharnika.

Izola postaja navtično središče

Prvotni prebivalci Izole so bili predvsem ribiči, v zaledju pa kmetje in oljkarji. Ko so v 19. stoletju zgradili tri tovarne za predelavo rib, je bila Izola do nedavnega, ko so zaprli tovarno Delamaris, v zavesti Slovencev izrazito ribiško mesto, čeprav se je v zadnjih desetletjih začela v Simonovem zalivu razvijati tudi kot obmorsko turistično letovišče. Od leta 1974, ko so iz Pirana preselili ladjedelnico, je v Izoli ves čas dokaj neuspešno delovala remontna ladjedelnica, ki je zašla v težave in so jo pred leti zaprli.

Leta 1990 so med tovarno Delamaris in Simonovim zalivom začeli graditi veliko marino, ki ima 620 privezov, tudi za luksuzne jahte in jadrnice do 30 metrov dolžine in 4,5 metra globine. Poleg je dobro opremljen hangar, kjer lahko gosti marine opravijo večino del, ki jih potrebujejo na svojih plovilih.

Mednarodni navtični ugled Izole s svojo dejavnostjo in mednarodnimi uspehi dopolnjuje in žlahtni že leta 1954 ustanovljeni Jadralni klub Burja, ki je zagotovo najbolj aktiven jadralni klub na Obali. Doslej je organiziral že vrsto mednarodnih prvenstev in regat. Poleg tega je v svoji več kot 60-letni zgodovini vzgojil na stotine izvrstnih jadralcev, med njimi prvaka na številnih mednarodnih regatah in dobitnika olimpijskih odličij Vasilija Žbogarja.

Za vse navtike je v Izoli vsekakor zanimiv ogled središča mesta, kjer je nekaj sto komunalnih privezov, kjer imajo svoje ribiške barke privezani izolski ribiči, ki še vztrajajo v svojem poklicu in s svežimi ribami zalagajo številne gostinske lokale.

Piran in Portorož v znamenju turizma

Obala od Izole do Pirana je za navtike zanimiva le zaradi najmanj poseljenega in neokrnjenega morja na vsej slovenski obali. Navtično pa je v tem osrednjem delu slovenske obale najbolj zanimiv Piran s Portorožem. Piran predvsem zaradi mednarodnega mejnega prehoda, kjer morajo opraviti mejne formalnosti vsi navtiki, ki nadaljujejo plovbo proti Hrvaški. Za vse je nepozaben pogled na piranski mandrač, s številnimi manjšimi plovili v ospredju z enkratno kuliso zgodovinskega mesta, ki se s strmega hriba spušča proti Tartinijevemu trgu in morju.

Navtična ponudba v Portorožu se začne z mini lučico v hotelskem naselju Bernardin in nadaljuje s sedežem Jadralnega kluba Pirat, ki vsako leto organizira tradicionalno mednarodno velikonočno regato za najmlajše jadralce v razredu optimist z nekaj sto udeleženci. Med najbolj znanimi člani tega kluba je tudi legendarni Dušan Puh. Prvi sosedje pa so gojenci srednje pomorske šole in fakultete za pomorstvo in promet, ki v svojem centru na Obali izpopolnjujejo znanje v praktičnih veščinah na morju.

Prava navtična turistična ponudba v Portorožu pa se po novem začne na novih pomolih na portoroški plaži, ki je med domačini dvignila veliko prahu. Ob cesti proti Luciji se s komunalnimi privezi, ki so namenjeni v glavnem domačinom, nadaljuje s Kanalom Fazan. Najbolj mondeni del slovenske navtične ponudbe je, ali je vsaj bil, Marina Portorož. Na območju zapuščenih solin v Luciji so jo začeli graditi leta 1974 pod vodstvom tedanjega turističnega vizionarja Nina Spinellija, ki je bil tudi oče ideje o letališču Portorož. Denar je pritekal iz največje igralnice v tem delu Evrope, Casinòja Portorož. Po drugi fazi gradnje premore okrog tisoč privezov in dva hangarja, številne trgovske in gostinske lokale in kompletne servisne storitve za plovila. Prestižni mednarodni ugled si je Marina Portorož poleg odličnih navtičnih storitev v zadnjih dveh desetletjih pridobila tudi zaradi organiziranja največje mednarodne navtične razstave na Jadranu, Internautice, ki bo letos že dvaindvajseta po vrsti.

Slovenska navtična ponudba se na poti proti izlivu mejne reke Dragonje z žalostno podobo konča v Jernejevem kanalu na začetku Sečoveljskih solin in z improvizirano ladjedelnico za gradnjo, v glavnem pa za popravilo in vzdrževanje starih lesenih plovil nasproti znane gostilne Ribič v Seči pri Portorožu.

Slovenska vojna mornarica

Zaradi plitvega morja in bližine meje z Italijo naša prva in najmlajša občina na slovenski obali nima marine ali kakšnega drugega navtičnega objekta. Zato pa je v Ankaranu sedež edine enote slovenske vojne mornarice, ki je najmanjši rod slovenske vojske. 430. mornariški divizion slovenske vojske je od leta 1997 nastanjen v vojašnici Slovenskih pomorščakov ob robu koprske luke. Tam sta nastanjena 430. združeni odred obalne straže Slovenske vojske in 430. mornariški divizion SV. Ob zunanji obali Luke Koper sta priveza za obe plovili slovenske vojske, HPL 21 Ankaran in največjo ladjo slovenske vojne mornarice VNL-11 Triglav. Njun osnovni namen je obramba slovenskih teritorialnih voda. VNL-11 Triglav se je že izkazal v humanitarnem poslanstvu pri reševanju beguncev pri Lampedusi v Italiji.