DOLENJSKE TOPLICE – Osnovni poklic Jožeta Bradača je avtoelektričar: »Potem sem opravil še srednjo šolo za strojnega tehnika, šolanje za poklicnega voznika ter tečaj za vodenje gradbene mehanizacije. Avtomehanično delavnico imam od leta 1989.«
Od rojstva živi na Dolenjem Polju, vasici ob Krki v občini Dolenjske Toplice: »Starši me niso pustili, da bi se potepal. Moral sem pomagati doma na sabenšni, ohišnici. Le za nagrado, če sem bil priden, sem smel v vas med vrstnike. Zganjali smo vragolije za Krko, po gozdovih, podih, kozolcih.«
Veliko časa je preživel samotarsko: »Poseben navdih mi je dajala Krka. Nisem pa mogel do nje, ne da bi na teh 50–60 metrih tacal tujo travo. Takrat sem si zaželel, če se mi kdaj ponudi priložnost, da te površine med našo zemljo in reko dokupim. Leta 2000 sem kupil prvo parcelo.«
V tistem času je imel sedem tovornjakov, s katerimi so razvažali kamp prikolice in avtodome novomeške Adrie Mobil po Evropi. Enega je vozil sam, in ko se je vračal s poti, se je umaknil h Krki: »Po celotedenski vožnji sem potreboval prostor za polnjenje baterij pred naslednjo. Pojavil se je tudi kateri prijatelj ali naša stranka, ki je hotel najeti ta prostor za piknik. Vsakega od teh obiskovalcev, ko so se spuščali k reki, je prevzelo navdušenje, pravili so: 'Vau, tu je pa kot v raju!'«
Tako se je prostora oprijelo ime Mali raj.
Naturist po duši
Avtoprevozništvo mu je medtem oklestila kriza, posvetil se je domači avtomehanični delavnici. Piknikarjenje v Malem raju je bilo marsikdaj prehrupno, želel si je bolj umirjene obiskovalce: »S hčerko Katjo in sinom Borutom, oba sta že odrasla, smo se pomenkovali, kaj bi bilo primerno. Že od rojstva sem naturist. Povsem naravno je bilo, da sem kot otrok čofotal in se kopal v Krki brez kopalk. Pa poskusimo v smeri naturizma, smo rekli. Na oglede sem povabil Jožka Puca, tedaj podpredsednika Zveze društev naturistov Slovenije (ZDNS). Že kmalu, avgusta 2010, smo z njegovo pomočjo in pomočjo Tanje Anžin, predsednice ljubljanskega društva K naravi, v Malem raju pripravili neuradno srečanje slovenskih naturistov. Septembra smo ustanovili svoje društvo, in od takrat delujemo le še v smeri naturizma, saj takih prostorov v Sloveniji primanjkuje.«
Ko so hoteli Bradačevi odpreti mini kamp, so trčili ob, značilno slovensko, zakonodajno oviro: »Nista nam šla na roko ne okoljska zakonodaja ne prostorski plan. Veliko moči smo morali zbrati, da smo naposled registrirali vsaj počivališče v okviru slovenske mreže postajališč za avtodome PZA. Pobudnica je občina Mirna z županom Dušanom Skrbišem in koordinatorico pobude Petro Krnc, namen pa, da se avtodomarji na poti k morju vsaj na kratko odpočijejo tudi v naši naravi. K mreži PZA je pristopila tudi občina Dolenjske Toplice, za oblečene je kamp Bojana Potočarja, naš pa bolj za naturiste (na prostoru v bližini tudi za preostale).«
Medveda še niso srečali ...
Mali raj seveda ne vabi le sodobnih nomadov na štirih kolesih, ampak preprosto vse naturiste: »Še posebno nas zaradi čistega in varnega okolja cenijo mlade družine.«
Vse leto živi tudi društvena dejavnost: »Začnemo s ponovoletnim čofotanjem v ledeno mrzli Krki, spomladi sledijo delovne akcije tu in na pohodniški poti v podgorju Kočevskega roga, kresovanje pred 1. majem, vseslovensko naturistično druženje drugi vikend v juliju, z vse več gosti tudi od drugod, predvsem iz Hrvaške, kostanjevim piknikom oktobra z odprtjem zimske sezone v bazenih Term Krka v Dolenjskih Toplicah (v večernih urah). Udeležujemo se srečanj sorodnih društev po Sloveniji in drugih društev v našem okolju (pohodi, martinovanja).« Na svojih poteh medveda še niso srečali.
Da bi uredili naturistično pohodniško pot, so zgled našli na tujem: »Največ takih poti je v Franciji, v Alpah in okrog Bordeauxa, v Nemčiji pa okrog Münchna in okoli Chiemseeja. V Sloveniji je naša edina. Prvič smo jo šli prehodit pred štirimi leti, seveda oblečeni in opremljeni z navigacijo ter motornimi žagami. Skozi gozd, s katerim gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in z njegovo vednostjo je speljana po 4,3 kilometra v trikotniku med Kočevskimi Poljanami, Črmošnjicami in smučiščem Gače.«
Bi pohodnike lahko kaznovali, če bi se nad njihovo goloto pritožil oblečeni sprehajalec – kljub jasnim oznakam, da je pot naturistična –, je pa že vprašanje za višje instance: »V Sloveniji ni zakona, ki bi obravnaval naturizem. Zakonsko golota tudi ni prepovedana, po zakonu o javnem redu in miru je kaznivo le vznemirjanje z njo.«
Navala ni Jugoslavija je v 70. letih prejšnjega stoletja veljala za naturistično meko, soglaša Jože Bradač: »Koversada je nastala na pobudo nemških naturistov, predvsem iz protestantskega dela države.« Posebne množičnosti pa ne dosega: »Medtem ko je Jugoslavija razvijala socialistični turizem, odprt dostopu širših množic, zdaj lastniki gledajo le ozko na dobiček. Po nekajletnih opažanjih, da se naturisti zadržujejo predvsem v kampu in ne trošijo naokoli ter da gre predvsem za starejšo generacijo, naturistične kampe marsikje preusmerjajo za mlade družine z otroki. Zakaj je naturizma med mladimi manj, je večplastna zgodba. V sramežljivost mlade ovije puberteta, pozneje pa je odvisno od življenjskega partnerja. Če nista oba iz naturistične družine, vedno prevlada tisti, ki je za tekstil. Omejitve prinaša tudi finančna kriza, na Hrvaškem tudi reafirmacija krščanske usmerjenosti.« |
Društva, kampi, plaže Zveza društev naturistov Slovenije, predsednica je Maja Penko, poleg Malega raja združuje še naslednja društva: K naravi in Lotos iz Ljubljane, Venera in Savinja iz Celja ter Triglav iz Radovljice. Naturiste poleg kampa Mali raj in naturistične poti Topli vrh vabijo še kamp Sončni gaj Term Banovci, del kampa Dragočajna ob Zbiljskem jezeru, v Ljubljani sončna terasa Zlatega kluba Tivoli ter bazen in velika sončna terasa Dežele savn Vodnega mesta Atlantis, v Lendavi pa od oktobra do maja s kopanjem v bazenu Terme Lipa. Neuradni naturistični kotički so še na sipinah Save ob Tomačevem pri Ljubljani in na njenem obrežju med Črnuškim mostom in Gameljnami, na skrajnem koncu Mariborskega otoka, na nabrežju Savinje pri Medlogu, na obrežju Nadiže na Kobariškem ter na morskih plažah pod križem v Strunjanu, pod piranskim obzidjem in na Debelem rtiču. |
