LJUBLJANA – »Neskladja so bila ugotovljena v 30 primerih, kar pomeni 57,7-odstotno stopnjo kršitev, od tega so bile v 20 primerih (38,5 odstotka) ugotovljene lažje kršitve, v 10 primerih (19,2 odstotka) pa težje,« so po opravljenem inšpektorskem nadzoru označevanja svežega mesa v septembru sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Šlo je že za peti takšen nadzor.
Izvedenih je bilo 52 inšpekcijskih pregledov v prodaji na drobno, in sicer v trgovskih centrih, mesnicah in na drugih prodajnih mestih s svežim mesom.
Slovensko poreklo, ki to ni
Inšpektorji so ukrepali s 17 opozorili po zakonu o inšpekcijskem nadzoru, s tremi opozorili po zakonu o prekrških pri lažjih kršitvah, z eno odločbo po zakonu o kmetijstvu, z eno odločbo z izrekom globe po zakonu o prekrških in z osmimi plačilnimi nalogi z izrekom globe na kraju samem po zakonu o prekrških pri težjih kršitvah. Kot težjo kršitev inšpektorji obravnavajo primere prodaje mesa tujega porekla pod slovenskim poreklom.
Izboljšanja ni
Glede na številnost poostrenih nadzorov v letošnjem letu je inšpekcija pričakovala izboljšanje stanja v primerjavi s prejšnjimi pregledi, vendar rezultati pregledov kažejo, da ni tako. »Visok delež nepravilnosti je posledica narave prodaje (prodaja nepakiranega mesa, ki zahteva visoko stopnjo vestnosti prodajnega osebja, odgovornega za redno nameščanje oznak) kot tudi pravnih podlag za označevanje. Preveč oznak, ki so si podobne, lahko ustvari zmedo pri označevanju,« dodajajo.
Inšpekcija slovenske potrošnike opozarja, naj bodo pri nakupu blaga pozorni pri preverjanju označb na prodajnem mestu, v primeru ugotovljene kršitve pa lahko opozorijo prodajalca ali pristojno inšpekcijo.
