ZASTARANJE PATRIE

Naslednja koalicija
 bosta SMC in SDS?

Objavljeno 09. september 2015 11.03 | Posodobljeno 09. september 2015 11.02 | Piše: Jadran Vatovec

Tomaž Štih se sprašuje, kaj bo še sledilo zastaranju Patrie.

Janez Janša in Tone Krkovič: z oprostilno sodbo po vnovičnem sojenju bi bila zagotovo še bolj zadovoljna. Foto: Uroš Hočevar/Delo

LJUBLJANA – Okrajna sodnica Tanja Lombar Jenko je ugotovila, da je zadeva Patria zastarala. Recimo bobu bob: za to se je odločila povsem pričakovano. Za kar koli drugega niti ni (niti ne bi) imela časa. Za to, da ga ni imela več, pa ni kriva ona, so pa najbrž odgovorni tisti »krojači novih cesarjevih oblačil« v vrstah slovenskega pravosodja, ki so, še preden je Lombar Jenkova dobila zadevo v vnovično sojenje (v proučitev kar 22.000 strani dolg sodni spis), sedem let imeli v rokah škarje in platno.

Nobeno presenečenje zato ne more biti niti tisto, kar je po razglasitvi zastaranja na družabnem omrežju twitter objavil svojčas obsojeni predsednik SDS Janez Janša: »Čas je, da kršilci človekovih pravic za to odgovarjajo.« In še: »Stroški Patrie po odločitvi sodnice bremenijo proračun. Ne, račun je treba poslati Branku Masleši, Zvonku Fišerju, Ljubu Bavconu in Milanu Kučanu.« Podobno so, ko je zakrožila novica, da je okrajna sodnica podpisala sklep o zastaranju, ki pomeni, da ne bo vnovičnega sojenja Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču, sporočili tudi iz Odbora 2014 in Zbora za republiko. Sporočilo prvega se je glasilo: »Janez Janša in po krivem soobtoženi so nedolžni! Zahtevamo odstop vseh tožilcev in sodnikov, kršiteljev človekovih pravic.« Zbor za republiko pa je dodal: »Ker je okrajno sodišče v Ljubljani 7. septembra 2015 sporočilo, da je s sklepom ustavilo sodni postopek zaradi zastaranja, je zadeva Patria dobila epilog s sodbo ustavnega sodišča (z njegovo aprilsko razveljavitveno sodbo, op. J. V.), ki je edina sodba v tej zadevi in ki je vsebinsko natančno predstavila nezakonitosti in kršitve ustavnih pravic, ki so jih Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Crnkoviču storili državno tožilstvo in sodišča.« Točno, mnogi so v takratni javni polemiki tudi opozarjali, da bi morala zaradi takšne odločbe ustavnega sodišča odstopiti vsaj državni tožilec Andrej Ferlinc in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Seveda nista.

Zastaranje buri domišljijo

Morda je med vsemi odzivi na novico o zastaranju – in teh sploh ni malo – še najbolj nenavaden ali, če hočete, provokativen tisti, ki ga je napisal in objavil Tomaž Štih, nekdanji organizacijski tajnik Državljanske liste Gregorja Viranta. Vprašal se je, ali bi premier dr. Miro Cerar lahko pomagal ustrezno rehabilitirati Janšo denimo s tem, če bi SMC očistil levo sredino in bil pripravljen iti v koalicijo tudi z Janšo oziroma SDS. Potem naj bi na parlamentarnem prizorišču ostali samo še SMC in SDS ter NSi, Desus in nekaj levih skrajnežev. Za zdaj se, kajpak, takšne zamisli mnogim zagotovo še zdijo znanstvena fantastika. Za zdaj.

Če se še za hip vrnemo k sodbi ustavnega sodišča iz druge polovice aprila letos (z njo so ustavni sodniki razveljavili odločitve, s katerimi so sodišča na vseh treh stopnjah obsodila predsednika največje opozicijske stranke SDS Janeza Janšo, upokojenega nekdanjega poveljnika 1. specialne brigade Moris, brigadirja Slovenske vojske Toneta Krkoviča in tudi prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča, ter zadevo Patria vrnili prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje), kaže tudi omeniti, da je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar zaradi nje zaskrbljen. Dejal je namreč, da bi bilo na moč neprijetno, če bi zadeva Patria zastarala, saj tako ne bi dočakala sodnega epiloga. To je pravniško gledano vsekakor res, vprašati pa bi se bilo treba, kdo (kateri sodniki, kateri državni tožilec) je bil odgovoren za sodbe, ki jih je ustavno sodišče preprosto moralo razveljaviti. No, tudi odvetnik Toneta Krkoviča Jože Hribernik je aprila letos izjavil, da si želi, da bi sodišče lahko sprejelo novo sodbo, ki bi zagotovo bila drugačna od razveljavljenih. Hkrati pa je tudi že pravilno napovedal, da bo zadeva očitno zastarala konec avgusta in da bo javnost najverjetneje za to izvedela prve dni septembra. Hribernik je imel prav.

Kakor koli, že aprila je bilo lahko vsakomur jasno, kako se bo vse skupaj končalo, nekateri pravni strokovnjaki pa so takšen ali podoben epilog napovedovali že veliko prej, že med iz več razlogov nekonsistentnim sodnim procesom. Cinično je, skratka, da nekateri kljub temu zdaj hlinijo, kako zelo so zaradi zastaranja presenečeni, razočarani ali zaskrbljeni za našo pravno državo.

Še na nekaj je v Primorskih novicah z razlogom opozorila Jana Krebelj: da bi po desetletju zapletov in preobratov v procesu Patria sodstvo zdaj o sebi vendarle moralo reči kaj več kot to, da je neodvisno in da ga zato nima nihče pravice kritizirati. Nedvomno.

 

SMC tako, Möderndorfer drugače

Še nekaj zanimivega je bilo mogoče v zvezi z zadevo Patria opaziti (že) letos aprila in si bržda kaže zapomniti. Cerarjev SMC je aprila povsem politično korektno branil načela pravne države, saj je v izjavi za javnost zapisal, da spoštuje vsako odločitev ustavnega sodišča. Je pa zato ta hip menda tako zaželena kadrovska okrepitev SMC, bodoči član njegove poslanske skupine Jani Möderndorfer, odločitev ustavnega sodišča že takrat razglašal za »svojevrstno oslovsko sodbo« in se zgražal nad tem, da se ustavni sodniki očitno ne zavedajo, kaj počnejo. Prav je, da si to zapomnimo, saj gre na koncu koncev za okrepitev, kakršno si v največji vladni stranki SMC menda zelo želijo.

 

Deli s prijatelji