Naši zmagujejo, vaši izgubljajo

Začenja se športna jesen, štartale bodo tekmovalne sezone v številnih športih, z vseh koncev pa je slišati, kako igralci, trenerji in športni delavci pozivajo k enotnosti, brezpogojnemu prizadevanju za skupne cilje, močni podpori s tribun in podobno. Brez tega ni mogel niti selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša Stojanović, ki bo s svojimi izbranci v petek začel kvalifikacije za svetovno prvenstvo v Braziliji 2014. »V Mariboru so navijači v torek poskrbeli za čudovito ozračje. Upam, da bo tudi na naši tekmi v Stožicah tako,« si je pred uvodnim dvobojem s Švico na domačem terenu zaželel Slave, potem ko se je še enkrat prepričal o povezanosti štajerskih navijačev z vijoličnimi v evropskem obračunu z zagrebškim Dinamom. Pripadnost slovenskih nogometnih navijačev in moč njihove pozitivne energije bosta torej spet na preizkusu.

Podobni retoriki sem bil priča v pogovoru s trenerjem hokejskega moštva Telemach Olimpija, Fincem Heikkijem Mälkiäjem. Ker mu manjka več kot le en kakovostnejši igralec v neizprosni konkurenci razširjenega avstrijskega prvenstva, kjer so vsi klubi premožnejši od ljubljanskega, stavi na trdo delo brez preračunavanja, ekipni duh, borbenost, nepopustljivost. »Tudi v najtežjih trenutkih moramo biti enotni, skupaj napadati cilj, ki smo si ga zadali. Nikakor ne smemo delati na slovenski način,« je sicer med smehom, a povsem resno mislil finski strokovnjak. Kako ne, če pa je izkusil slovenski način sodelovanja v taboru Acroni Jesenic. Ponos Gorenjske je v petek neslavno razpustil člansko ekipo. Za pametnega dovolj.

V slovenske gene je močno zapisana delitev na vaše in naše, tako da spremljamo absurdne situacije, ko smo razklani tudi takrat, ko za to ni niti enega samega racionalnega ali čustvenega razloga. Po tej slovenski logiki prvi Slovencelj ne bo navijal za slovensko izbrano vrsto, ker v njej ni njegovega, drugi Slovencelj pa ne bo šel navijat na štadion ali v dvorano, ker jo je pač zgradil njihov. In vsakič se Slovenceljni znajo naslajati; enkrat opevajo zmage naših, drugič (še raje) pa poraze njihovih.