LJUBLJANA, ZAGREB, BRUSELJ – Da bo slovenski parlament z najmanj dvema tretjinama glasov prav gotovo podprl ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU, je bilo jasno že vnaprej. Ko je sedem predstavnikov strankarskih poslanskih skupin (pred glasovanjem) navdušeno zagotovilo, da se veselijo vstopa Hrvaške v EU, pa tako ni bilo nobenega dvoma več, kakšen bo rezultat glasovanja. Ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe je podprlo vseh 82 na seji navzočih poslancev. Niso pa smeli posamezni poslanci pred tem obrazložiti (utemeljiti), kako bodo glasovali in zakaj. Tega vladni (!) protokol pač ni predvideval. Kako bodo glasovale poslanske skupine, so lahko vnaprej v parlamentarni dvorani povedali le njihovi predstavniki. Pa ne samo to, v skladu s povabilom naše vlade so smeli predstavniki hrvaške vlade s parlamentarnega balkona med glasovanjem gledati čez rame (pod prste) poslankam in poslancem ter neposredno nadzirati, na katero glasovalno tipko bo pritisnil kateri izmed njih.
Nepojmljivo
Slovenija je resda med zadnjimi državami članicami EU, ki so ratificirale hrvaško pristopno pogodbo, saj se je, kot je znano, med državama zaplet(a)lo zaradi tožb Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb (v imenu nekdanjih hrvaških varčevalcev nekdanje LB) zoper NLB kot naslednico nekdanje LB. Ker je hrvaška vlada take tožbe podpirala. Razpletlo se je šele potem, ko sta prejšnji slovenski premier Janez Janša in zdajšnji hrvaški premier Zoran Milanović 11. marca letos podpisala memorandum o urejanju problematike nekdanje LB.
Včerajšnjo vsesplošno navdušenost naših politikov nad ratifikacijo pristopne pogodbe je spremljalo nepojmljivo evforično čestitanje slovenskih državnih in strankarskih funkcionarjev »bratom Hrvatom«. Načelno naj sicer ne bi bila nepomembna ne vprašanje, kaj bodo z vstopom Hrvaške v EU pridobile Hrvaška, Slovenija in Unija, ne odgovor nanj. Pa se vprašajmo, koliko bo kdo pridobil s še eno teatralično širitvijo Evropske unije. Se bodo Grčija, Ciper, Malta, Španija, Italija, Slovenija ali Belgija ter, ne nazadnje, bruseljski birokrati s tem, da bo od 1. julija letos tudi Hrvaška članica Unije, laže soočali z izzivi in zagatami, ki so posledica moreče gospodarsko-finančne krize? Nikomur od naštetih ne bo potem (v družbi nove članice EU) nič laže niti bolje. Če bi bila hrvaška politika in hrvaško gospodarstvo tako zelo evropska, kot nas prepričujejo hrvaški in naši oblastniki, bi se to najbrž moralo poznati že do zdaj. Pa ne samo to: če bi si vsaj eden slovenski politik upal včeraj na glas povedati, da sta bila ves cirkus in spremljevalni pomp, ki so ga zganjali vsi drugi, pretirana in nepotrebna, mu tega ne bi mogel nihče očitati.
Ker sta bila
Za nekatere pa so bile včerajšnje slovenske bakanalije kljub vsemu prijeten razlog za veselje: za predstavnike hrvaške države, ki so se pustili ves dan razvajati svojim slovenskim gostiteljem. Predsednik državnega zbora Janko Veber je gostil predsednika odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora Milorada Pupovca. Zunanji minister Karl Erjavec je gostil hrvaško kolegico Vesno Pusić. Milanovića, ki se je včeraj srečal tudi s prejšnjim slovenskim premierjem Janezom Janšo, in Pusićevo je poleg tega predsednik republike Borut Pahor povabil še na kosilo v ljubljansko Vilo Podrožnik. Hrvaški gostje so bili zadovoljni in so (ne samo iz vljudnosti) pohvalili slovensko gostoljubnost ter okusnost pijače in jedače.
No, čisto vsi v Evropski uniji pa se le ne slepijo ali vsaj ne poskušajo svoje javnosti preslepiti, da bo nova članica EU velika pridobitev za Bruselj na eni strani in za vsako posamezno dozdajšnjo članico EU na drugi. Adriatic institute for public policy (Jadranski inštitut za javno vodenje) je že januarja letos opozoril na tveganja (predvsem na področju koruptivnosti, nezakonite trgovine z belim blagom, mamili in orožjem), ki bodo spremljale pridružitev Hrvaške dozdajšnjim članicam EU. Evropski center za izobraževanje in razvoj javnega sektorja (EIPA) in Globalna finančna integriteta (GFI) sta opozorila, da hrvaški državi žal ne uspeva najti učinkovitega zdravila za organizirani kriminal, spodbujevalce korupcije in zoper tiste, ki se izmikajo plačevanju davkov. Mafije so si zato samo leta 2010 lahko prisvojile 11,3 milijarde evrov.
Kako velika pridobitev bo v resnici Hrvaška?
Tudi mednarodna nevladna organizacija Transparency International ugotavlja, da je proces vključevanja Hrvaške v EU najverjetneje potekal prehitro. Posamezni, četudi redki evropski mediji, denimo nedvomno verodostojni italijanski Il fatto Quotidiano, pa so celo še predvčerajšnjim poročali, da nekateri evropski strokovnjaki preprosto ne verjamejo, do bo Hrvaška po vstopu v EU znala, kaj šele hotela nadaljevati nekatere nujne reforme, ki jih od nje zahtevajo iz Bruslja. Že zdaj naj bi bilo očitno, da hrvaška oblast ne bo kos korupciji in ne bo zmogla preprečevati prepovedane trgovine z ljudmi čez svoje ozemlje. V Sloveniji sicer res ne, v drugih državah članicah EU pa nekateri le opozarjajo, da bodo skupaj s Hrvaško v EU vstopili tudi kriminalci.
