Naši medvedje spijo manj, seksajo pa več

LJUBLJANA – »Pri nas medvedje v povprečju spijo 74 dni, drugje po svetu pa v podobnih razmerah spijo dvakrat več, od 120 do 140 dni,« pravi dr. Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete, ki je s kolegi in sodelavci z zavoda za gozdove raziskal medvedje zimovanje. Primerjava z raziskavami, ki so jih opravili po Evraziji in Severni Ameriki, je pokazala, da medvedi v Sloveniji v brlogu preživijo bistveno manj časa: samice, ki v tem času polegajo mladiče, 45 odstotkov in samci 56 odstotkov manj časa, kot bi pričakovali za našo geografsko lego.

Spanje je varčevanje

Presenetljive rezultate so dobili z uporabo telemetričnih ovratnic. Spremljali so 17 medvedov, ki bi morali večino zime preživeti v brlogih. »Za medvede je značilno, da obdobje pomanjkanja hrane – kar je v naših razmerah zima – preživijo v brlogih, kjer mirujejo in tako varčujejo z energijo,« pravi Krofel. Pri medvedih ne gre za pravo hibernacijo, kot jo poznamo na primer pri polhu ali svizcu, ampak bolj za nekakšen zimski dremež, iz katerega se lahko kadar koli zbudijo.

Raziskava, ki je bila te dni objavljena v ugledni britanski znanstveni reviji Journal of Zoology, je pokazala, da se naši medvedi pozimi pogosto zbujajo in zapuščajo brloge. Precej časa, ki naj bi ga namenili zimskemu spanju, preživijo na krmiščih s koruzo, ki so v prvi vrsti namenjena odvračanju medvedov od naselij in izvajanju odstrela. Da so pomembna v prehrani medvedov, kaže podatek, da kar tretjino vse hrane dobijo na krmiščih, kjer jim je v povprečju na voljo 12.500 kilogramov koruze na 100 kvadratnih kilometrih.

»Opazili smo, da medvedi, ki ostanejo budni, rabo krmišč pozimi povečajo za 61 odstotkov. Zato lahko sklepamo, da je zimsko krmljenje medvedov s koruzo verjetno glavni razlog za skrajšano prezimovanje in pogoste prekinitve zimskega spanja,« pravi Miha Krofel.

Da je hrana najpomembnejši razlog za krajši zimski spanec naših medvedov, potrjuje tudi ena redkih podobnih raziskav, opravili so jo na otoku Kodiak na Aljaski. Tam je zimsko spanje rjavih medvedov krajše zaradi dostopa do energijsko bogate hrane, ki je tamkajšnjim medvedom izjemoma dostopna tudi pozimi, lososov. »Če medvedje pozimi lahko najdejo hrano – pri nas je to koruza na krmiščih –, imajo manj motivacije, da bi bili v brlogih,« razloži Krofel.

Najvišja reprodukcija medvedov

Kakšne so posledice krajšega zimskega spanja medvedov v Sloveniji, pa raziskava ni mogla pokazati, pravi sogovornik: »Morda je zato več stikov z ljudmi, morda je več interakcij z drugimi zvermi, morda se spremeni medvedji biološki cikel … a te morebitne posledice bi morali ugotoviti z drugačno raziskavo.« Vendar naši strokovnjaki tudi na podlagi tujih izsledkov sklepajo, da je večja dostopnost hrane pozimi in takoj potem, ko medvedje zapustijo brlog, razlog za visoko reprodukcijo medvedov pri nas.

Pri nas je reprodukcija medvedov 20-odstotna, kar pomeni, da se na vsakih 100 medvedov skoti 10 mladičev na leto. V primerjavi s tujimi raziskavami vidimo, da je to najvišja znana na svetu za to vrsto medveda. Po ocenah imamo od 400 do 500 medvedov in vsako leto se skoti od 80 do 100 mladičev.

»Zato naša populacija medvedov prenese tako velik odstrel,« pojasnjuje Miha Krofel, ki ocenjuje, da bi zmanjšanje količin koruze na krmiščih verjetno povzročilo manjšo rodnost medvedov in s tem manjšo potrebo po tako visokem odstrelu. Število medvedov se v naravi namreč omejuje predvsem z razpoložljivostjo hrane, saj medvedi niso teritorialna žival.

V raziskavi, ki je presenetila z izredno kratkim zimskim spancem naših kosmatincev, so strokovnjaki zbrali tudi podatke o brlogih, ki si jih naši medvedje ne kopljejo tako kot na primer v Skandinaviji. Naši medvedi izkoristijo naše naravne danosti in zimujejo v kraških jamah. Redke so izjeme, kot je bil medved iz Kočevskega roga, ki si je naredil gnezdo v gostem smrečnem nasadu.

Večina medvedov preživi zimo v jamah, vendar ne izbirajo velikih jam, ampak imajo raje manjše, ki imajo ozek, v povprečju 62 centimetrov širok vhod. Tam si uredijo gnezdo, saj v jamo nanosijo mahu, trave, nalomljenih vej smrek in jelk. Gnezdo ima tudi do meter in pol v premer in je globoko tudi par decimetrov, tako da se je možno udobno namestiti. Če pa medvedka skoti mladiče, lahko v brlogu preživi – tako kot medvedka z Nanosa – tudi 142 dni, saj na prezimovanje brejih medvedk dostopnost hrane nima tako velikega učinka