»Vse kaže, da letos ne bo koledarja. Zaradi visokih stroškov tiska,« nam je v imenu AFS Ozara s Primskovega pri Kranju odgovoril Domen Pipan. Priznal je, da so imeli vsako leto nesrečo z označenimi prazniki na koledarju. Zakaj? »Zgodba se odvija pri tiskarju, ki ima že vnaprej postavljene matrice za tisk,« je pojasnil, zakaj datumi praznikov za prejšnje leto niso barvno izstopali, za to leto pa ob njih ni bilo imen. »Kakršna koli sprememba bi povišala ceno. Žal je tako,« je še pribil. Ogledali smo si nekaj stenskih in namiznih koledarjev, ki so v prodaji na drobno, ter poskušali ugotoviti, ali so tudi pri njihovi postavitvi in vsebini odločali novci.
Državni in dela prosti
Koledarji naj bi vsebovali najmanj opazno označene in poimenovane praznike Slovenije ter EU in dela proste dneve. Prvi so lahko dela prosti ali ne, drugi pa niso vezani na državo, ampak so cerkvenega ali tradicionalnega značaja. Slovenske in evropske praznike lahko počastimo z našo narodno zastavo, zastavo Slovenije ter tudi EU in občine. To so: 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, 27. april, dan upora proti okupatorju, 1. in 2. maj, praznik dela, 8. junij, dan Primoža Trubarja, 25. junij, dan državnosti, 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. september, dan vrnitve Primorske k matični domovini, 23. november, dan Rudolfa Maistra, in 26. december, dan samostojnosti in enotnosti.
Prav nič ni narobe, če jih počastimo tudi z Jenkovo slovensko narodno himno Naprej, zastava slave ter s Premrlovo uglasbitvijo himne Republike Slovenije Zdravica oziroma Zdravljica.
Za preostala praznika, 1. januar (novo leto) in 1. november (dan spomina na mrtve), zastav ne izobešamo. Med omenjenimi dnevi 8. junij, 17. avgust, 15. september in 23. november niso dela prosti.
Druga skupina so dela prosti dnevi. Prihodnje leto bodo to 21. april, velikonočni ponedeljek, 31. oktober, dan reformacije, in 25. december, božič. Seveda bosta praznična tudi velika noč in binkošti na nedeljo.
V zakonih se sicer ne uporablja izraz državni praznik, prav tako ni določeno, kako sme ali mora biti naveden v koledarju.
Ni ga brez napak
Pregledali smo več stenskih 12-listnih koledarjev s fotografijami, namizni tedenski koledar in ležeči namizni tedenski koledar za leto 2014.
Ne bomo podrobno opisovali vsebine vsakega, zapisali bomo le, da so na enem samo slike, latinska imena mesecev, dnevi, označeni z začetno črko, in datumi. Sobote, nedelje in prazniki se od drugih dni ločijo le po nekoliko svetlejši barvi.
Pri drugih se kot pomensko posebno označeni dnevi bolj ali manj pojavljajo novo leto, pustni torek, Prešernov dan, ki pa nima oznake, da je to slovenski kulturni praznik, velikonočna nedelja in ponedeljek, dan upora proti okupatorju, praznik dela, binkošti – dan Primoža Trubarja, Marijino vnebovzetje, dan reformacije, dan spomina na mrtve, božič in dan samostojnosti, pri čemer so izpustili besedi in enotnosti. Polno napisano ali z različnimi okrajšavami, in to ne glede na površino, ki je bila na voljo. Nekateri imajo izpostavljeno tudi pepelnico, valentinovo, dan žena, 40 mučencev, materinski dan, dan Rudolfa Maistra.
Na niti enem pa niso navedeni vsi štirje slovenski prazniki, ki so posvečeni Trubarju, prekmurskim Slovencem, Primorcem in Maistru, sploh pa še vedno ne 9. maj, dan Evrope.
Na nekaterih koledarjih so označene tudi države, v katerih praznujejo posamezni praznik. Običajno jih ponazarjajo mednarodne oznake za vozila, ki morajo biti zapisane v ovalu. A za sosednjo Hrvaško se še vedno uporablja oznaka CRO, čeprav ima že skoraj 20 let HR. Natančnejši bi morali biti tudi pri Sloveniji. Za vozila res velja SLO, a za druge namene se uporablja tričrkovna SVN.