Naši heroji 
v Mariboru

V petek se je v Umetnostni galeriji Maribor odprla zanimiva skupinska razstava Naši heroji, ki je posvečena socialističnemu realizmu. Gre za razmeroma slabo poznano obdobje iz časov Jugoslavije, ko smo bili priče megalomanskim naročilom in ustvarjanju socialistične ikonografije, ki je seveda služila propagandi političnega sistema ali poveličevanju uradno dovoljene zgodovine, ki je temeljila na junaštvu. Takrat je bila edina naročnica in hkrati potrošnica država. »Razstava je del večjega triletnega mednarodnega projekta z istim naslovom Naši heroji oziroma Heroes we love, ki ga razvijamo skupaj z devetimi evropskimi partnerji iz sedmih držav in je sofinanciran iz fonda Kreativna Evropa,« je zaupala kustosinja razstave Simona Vidmar. Projekt se bo do leta 2017 ukvarjal z zapuščino socialistične umetnosti v tako imenovani Novi Evropi. Ogledali si bomo lahko serijo razstav in umetniških intervencij v javnem prostoru ter se udeležili mednarodnih konferenc in delavnic. »Pri postavitvi je bil največji izziv dejstvo, da gre pri socrealizmu za monumentalno, se pravi za večmetrske poslikave, za spomenike enormne velikosti, ki stojijo na mestu, kjer so jih postavili. Največji izziv je bil, kako to monumentalno umetnost predstaviti, ker je ne moreš odpeljati iz kraja, kjer je. Če bi bilo to obdobje normalno, bi se modeli in odlitki shranjevali v muzejih. Ker ni bilo tako, smo morali večkrat do zasebnih lastnikov oziroma do ljudi, ki hranijo te zapuščine. Težko je bilo priti do originalnih kosov, ki smo jih želeli vključiti na razstavo, a nam je vendarle uspelo.«

Izhodišče je pet del socialističnega realizma nekdanje Jugoslavije: spomenik borcem Rdeče armade hrvaškega kiparja Antuna Augustinčića, Boj jugoslovanskih narodov za svobodo in obnovo domovine slikarja Slavka Pengova, ki je osrednji slovenski akter razstave, spomenik odporu in trpljenju Lojzeta Dolinarja, plakatni relief Grobnice osvoboditeljem Beograda srbskega kiparja Radeta Stankovića ter nerealizirani spomenik Marxu in Engelsu hrvaškega kiparja Vojina Bakića. Hkrati so k sodelovanju privabili sodobne umetnike, ki so se vprašanju umetnosti in ideologije posvetili s svežih zornih kotov. Skupno je na razstavi predstavljenih okoli 40 umetniških del 25 ustvarjalcev. Na ogled bo do 23. avgusta 2015.