Vsi imajo radi domačega prašiča, otroci v risanki (Pipi in Melkijad), njihovi starši pa z renstanim krompirjem. Tudi pri meni je pujs visoko rangiran, takoj pod govejo pljučno pečenko, in ker si te ne morem privoščiti, s še vedno velikim zadovoljstvom na žaru obrnem v paci odležano sočno svinjsko vratovino in rebrca. Ampak poslej naj bi tenko piskal, in to zaradi pomanjkanja dežja. Suša je skupaj z drago nafto podražila pšenico in koruzo, kar pelje naprej v dražji kruh in meso, nam razlagajo proizvajalci. V resnici je to samo jako prikladen argument živilske industrije, da se rešuje iz lastnega dreka.
V večini drugih evropskih držav so cene mesa stabilne, pri nas pa se svinjina draži za 26 odstotkov – muslimani so si za odrekanje res izbrali pravo vrsto živalskih beljakovin –, govedina in perutnina pa do 15. Če bi se potožil mesarjem, bi te poslali v Avstrijo in Italijo, ker da tam je še dražje.
Podobno je s pšenico, češ cena na svetovnih trgih se je skokovito povišala. Kot da naši peki pečejo iz pravkar kupljene moke. Lepo prosim: v silosih imajo menda še neporabljene lanske zaloge!
Načrt živilcev je preprost: z izgovarjanjem na naravno nesrečo globalnih razsežnosti prepričati potrošnike, da so podražitve neizbežne, hkrati pa njihovo breme preložiti na trgovce. Vsaj pri tem jim dam prav, ker trgovci so ta hudi kapselni, njihove marže so za tretjino nad evropskim povprečjem. Kako je lahko marža, torej razlika med vrednostjo prodajanega blaga in njegovimi nabavnimi cenami, pri svinjskem stegnu le nekaj manj kot 260 procentov?! Vprašanje je, kaj bodo storili veliki trgovci? Znižali marže? Če ne bodo, jih bodo prej ali slej povozili diskontni trgovci. Slovenci bomo namesto pri treh največjih kupovali le še pri treh ta manjših, ki pa so tudi že v vsaki drugi slovenski vasi.
V prav vsaki vasi pa so kmetje s svojimi prašički in teleti. Zakoljejo jih, lepo očistijo in prodajo brez stroškov prevoza, marž itn. Če vzameš pol živali, je kila še cenejša. Zamrzovalne skrinje bodo spet na pohodu.
Kruh se pa, verjemite, prav lepo speče v kruhomatu, če se vam že ne ljubi na roke mesiti testa.
Žal nimam rešitve, kako bi si pocenil tankanje. Bencin je spet na rekordni vrednosti, trošarine ostajajo nespremenjene.
Vse podražitve skupaj jasno in glasno naznanjajo, česar morda ne razumejo samo še največji naivneži, vladi je že dolgo jasno – dokončno se potapljamo.