Pošta Slovenije ravno danes predstavlja novo izdajo znamk. Na svoj račun bodo prišli predvsem ljubitelji ptic, saj pošta izdaja novo serijo rednih znamk, v kateri bodo predstavljali slovenske ptice. »Tudi med priložnostnimi znamkami začenjamo novo serijo, imenovano Slovenske ladje,« pravi mag. Simona Koser Šavora, urednica poštnega biltena. Na prvi znamki bo tako prva slovenska ladja Martin Krpan. Koser Šavorjeva še dodaja, da se v seriji Europa tokrat dotikajo slovenskega ljudskega izročila, ki živi tudi v glasbilih. »Ponosni smo tudi na zelo aktivne slovenske skavte in tabornike, ki prav letos gostijo svetovno konferenco svojega gibanja,« še razloži. V seriji Zgodovina bo izšla tudi znamka o reševanju zavezniških letalcev, hkrati pa predstavljajo Krajinski park Kolpa. Zaživela bo skupna izdaja dveh poštnih operaterjev, saj bodo ob mednarodnem letu kristalografije z belgijskim poštnim operaterjem izdali blok z dvema znamkama. Svojo je dočakala tudi najboljša slovenska smučarka vseh časov Tina Maze, ki si je zaradi uspehov zaslužila poseben prostor v mnogo filatelističnih zbirkah.
Skalna lastovka najmanj vidna
Glede na to, da slovenske ptice premalo poznamo, so lahko znamke prava priložnost za to, da se prepričamo, kako pisane in zanimive so. Znamka A tako prinaša podobo skalne lastovke (Hirundo rupestris), ki je z dolžino od 14 do 15 centimetrov razmeroma krepak predstavnik družine lastovk. Kot pravi profesor biologije Janez Gregori, je med lastovkami najbolj odmaknjena našim očem, zadržuje se ob prepadnih stenah, pod katerimi je zadosti vegetacije in največkrat tudi voda. Gnezdo, ki je podobno tistemu kmečke lastovke, si zgradi v steni na varnem pred dežjem. Zanjo je značilno, da ima en zarod, znese pa od štiri do pet jajc. Navadno v bližini gnezdi še kakšen par ali dva, kot redka gnezdilka pa je pri nas omejena na zahodni in severovzhodni del države. Čeprav jo štejejo med poletne vrste, je edina lastovka, ki jo ponekod pri nas v toplejših južnih predelih lahko vidimo tudi pozimi.
Veliki žagar (Mergus merganser) je na znamki z vrednostjo B. Z dolžino od 57 do 69 centimetrov je največji izmed treh vrst žagarjev, predstavnikov družine rac, ki se pojavljajo pri nas. Njegov življenjski prostor so zlasti počasi tekoče čiste reke in jezera na gozdnatih območjih. Je odličen potapljavec, ki s svojim žagastim kljunom zlahka zadržuje plen – ribe. Gnezdi v drevesnih duplih ali v primernih luknjah na obvodnih bregovih, samica enkrat na leto znese do 14 jajc. Veliki žagarji se zadržujejo pri nas vse leto, gnezdijo pa le redki.
Na znamki z nominalno vrednostjo C je upodobljena južna postovka (Falco naumanni), ki je predstavnica družine sokolov in je z 29 do 32 centimetri dolžine nekoliko manjša od pri nas pogoste navadne postovke. Prebiva v odprti pokrajini, tudi v bližini naselij. Je družabna vrsta, ki tudi gnezdi družno v luknjah skalnih sten in večjih starih poslopij. Ima en zarod, znese pa od štiri do pet jajc. Na jesen se odseli. Južna postovka je kot gnezdilec pri nas, žal, izumrla, redko jo je opaziti na preletu.
Bobnarico pogosteje slišimo, kot vidimo
Kozačo (Strix uralensis) je avtor znamk Matjaž Učakar naslikal za znamko D. Profesor Gregori pravi, da s 60 do 62 centimetri spada med naše največje predstavnike družine pravih sov, pri nas ostane vse leto. Naseljuje stare sklenjene gozdove, kjer si pripravi gnezdo v drevesnem duplu, na štrclju odlomljenega debla, v starem gnezdu večjih gozdnih ptic pa tudi v gnezdilnici. Ima en zarod, znese od enega do šest jajc, kar je odvisno od razpoložljive hrane, malih sesalcev, ptic, žab in žuželk. Dejavna je zlasti ob sončnem zahodu in tik pred vzhodom, v obdobju, ko mora loviti še za mladiče, pa tudi podnevi. Kozača je pri nas razširjena lokalno, kot so tudi zanjo ustrezni gozdovi.
Bobnarica (Botaurus stellaris) krasi znamko za 0,36 evra. To je razmeroma velik predstavnik družine čapelj, ki od konice kljuna do konca repa meri od 70 do 80 centimetrov. Naseljuje sladkovodna močvirja z gostim trstičjem, kjer se hrani v glavnem z dvoživkami in ribami. S svojo barvo se odlično skriva, zato jo pogosteje slišimo, kot vidimo. Zleti bolj nerada, v zraku pa še najbolj spominja na veliko sovo ali mladega kvakača, ki je podobno obarvan. Če vode ne zamrznejo, ostane bobnarica pri nas vse leto. Gnezdo je na tleh, podlaga zanj so vejice in trstje, znese od tri do štiri jajca, ima pa en zarod ali dva.