Naše največje morsko okno v svet, Luka Koper, je nedvomno zanimiv in zapleten labirint. Od nekaj privezov ob obali pred nekdanjim Ribiškim trgom je pod četrtmi Bošadraga in Izolska vrata z zasipavanjem izliva Rižane in Škocjanskega zatoka narasla vse do sosednje ankaranske obale pri nekdanji sv. Katarini.
Takrat davno je ob zametku bodočega potniškega terminala dišalo po kavi, privezovali so za današnje pojme majhne ladje, pajkasti škripci so segali v ladijske trebuhe in prenašali tovor na kopno ali ga nalagale. Idile ni več, luka je brbotajoči, velikokrat hrupni organizem. Koprsko pristanišče je hitro raslo, dohitelo in prehitelo sodobni habsburški Trst in eno najpomembnejših luk tedanjega sveta. Danes je vsaj dvakrat večje od starega koprskega otoka in je eden pomembnejših segmentov celotnega slovenskega gospodarstva. Tako je tudi tarča različnih interesov, pred Rotterdamom je najpomembnejše pristanišče za Avstrijce, a Kraški rob ostaja vzrok za njegovo odrezanost.
Oljčno olje iz luke
Zatorej ne preseneča, da si želijo številni domačini in gostje od drugod pokukati za žičnate ograje in med neskončne nize hal, dvigala ter pošasti tistih manj prijaznih terminalov, ki so krivi za slab zrak in neljube, tudi škodljive izpuste. V luki se trudijo biti kar se da prijazni do starega mesta, ob katerem je zrasla. Letos so že šestič na stežaj odprli vrata radovednežem, pristaniški dan je privabil mlado in staro, pristaniško drobovje so si lahko ogledali z avtobusi, na kolesih ali kar z ladje, kar je nedvomno najbolj zanimivo.
Z informativne točke na Ukmarjevem trgu, kjer so otroci svoje vtise posredovali na likovni delavnici in so se predstavile nekatere luške službe, so se podali na brezplačni ogled in slišali veliko zanimivega in novega. Pristaniški dan je postal nekakšen luški praznik, terminale in skladišča predvsem z vzhodne strani obkroža koristno zelenje, tudi oljčno olje, ki so ga v pokušino ponujale golidarice s Čenturja, je »iz pristanišča«. Zanimiv dan je sklenila Tinkara Kovač.
Iz Sredozemlja na Baltik
V kriznih časih nad pristaniščem visi skrb za prihodnost. Julija so Baltic Rail, Adria Transport in Luka Koper podpisali dogovor o sodelovanju, da bi se vsaj po ovinkih izvajal program nekoč zelo glasno naznanjenih koridorjev iz Sredozemlja do Baltika in naprej v Ukrajino. Znova naj bi se povečal pretok med Koprom in Poljsko z vmesnim postankom na Dunaju, ozko grlo ostaja proga skozi zaščiteni Kraški rob.
Severnojadranske luke se lahko pohvalijo z ustaljeno rastjo, tekmovalnost se je povečala, na julijski koprski skupščini Nape (leta 2009 osnovano združenje pristanišč v Benetkah, Raveni, Trstu in Reki) so potrdili zavezanost ekološkim normam in varnosti. Lani so v njih pretovorili 124 milijonov ton blaga, kar je dovolj za četrto mesto v Evropi, manj zadovoljni pa so s kontejnerskim poslom, do leta 2030 naj bi se z 1,8 milijona TEU povečal na 6 milijonov TEU. V Jadran si želijo privabiti še več ladjarjev, kar bo težko, saj ta povezava z Azijo zaradi somalijskih gusarjev in nemirne politične situacije v arabskem svetu ostaja tvegana. S podnebnimi spremembami se obeta precej krajša plovba ob arktičnih prostranstvih, se pa zaradi težav na jugu povečuje število križarjenj v Jadran.
