Starejši, ki so pred približno pol stoletja odraščali bolj ob radiu kot ob takrat rojevajoči se televiziji, gotovo niso pozabili večerne oddaje z naslovom Kje so naše ladje. S ponosom in nemalo domišljije smo poslušali, po katerih oceanih se potepajo trgovske velikanke Triglav, Ljutomer, Ljubljana in Bočna. Vse pa se je začelo leta 1954 z našo prvo čezoceansko ladjo Rog, ki je bila tudi prva slovenska, ki je obplula svet.
Razrezana na Tajvanu
Prijetne spomine nanjo danes gojijo predvsem številni upokojeni pomorci, saj je veljala za šolsko ladjo slovenskih pomorščakov. Nedavno jo je obudil Pomorski muzej Sergeja Mašere Piran, kjer so med drugim pospremili na pot novo poštno znamko iz serije Slovenske ladje, na kateri je upodobljena. To je druga iz te serije, saj je lani izšla znamka manjše motorne tovorne ladje Martin Krpan, ki je bil prvo plovilo tega slovenskega pomorskega prevozniškega podjetja.
»Lepe spomine imam na Rog. Po maturi sem se kot kadet vkrcal nanj. Pluli smo v Leningrad, kamor smo peljali boksit, nazaj pa hlodovino. Če smo bili naloženi, je bila ladja potopljena skoraj do okna moje kabine in nanj smo morali nameščati kovinsko zaščito, da bi preprečili vdor vode, če bi steklo počilo,« je ob predstavitvi znamke na okence na premcu makete Roga radosten kazal Branko Lončarič iz Pirana.
Kot je povedala muzejska kustosinja Duška Žitko, je bila ta parna čezoceanka zgrajena leta 1944 v ladjedelnici Halifax v Kanadi. Splošna plovba jo je kupila v ustanovnem letu. Njena nosilnost je bila 10.310 ton, poganjal jo je tricilindrski parni stroj z močjo 1600 konjskih moči, ki je porabil 25 ton mazuta na dan. Rog je bila prva slovenska čezoceanka, ki je s 43-člansko posadko od 15. junija 1955 do 9. maja 1956 obplula svet. Prodali so jo leta 1966 in tri leta pozneje so jo razrezali na Tajvanu. Njena zgodba in tudi sila pestra življenjska zgodba njenega prvega kapitana Baldomirja Podgornika sta čez poletje na ogled v pomorskem muzeju.
Tajfun vzel člana posadke
V noči na 26. februar 1956 je Rog v Tihem oceanu zajel tajfun, v katerem so se s posadkami vred potopile štiri ladje. Izgubili so enega člana, vendar so se iztrgali iz pogubnih razmer in ladja je kot prva jugoslovanska pristala v pristanišču na japonskem otoku Hokaido, kjer so v tamkajšnji ladjedelnici popravili poškodbe.
