NAČIN ŽIVLJENJA

Naša pomoč ljudem je večinoma diskretna

Objavljeno 22. maj 2017 21.58 | Posodobljeno 22. maj 2017 21.58 | Piše: Primož Hieng

Z idejo, da hrane iz trgovin ne zavržemo in jo doniramo tistim, ki je nimajo, so slovenski lioni prepričali tako trgovce kot druge humanitarne organizacije, da jo zdaj dobijo tisti, ki hrano potrebujejo, pravi guverner Zveze Lions klubov Slovenije Gregor Pajić, ki je osebno prevzemal in prevažal hrano iz dveh trgovin v Hrastniku vsak dan več kot eno leto.

Gregor Pajić je guverner Zveze Lions klubov Slovenije.

Področje lionizma se s pomoči slepim in slabovidnim širi na področje lakote oziroma socialne ogroženosti, varovanja okolja, težavo diabetesa in pomoči otrokom, ki so oboleli za rakom. To so področja, ki bodo najbolj zaznamovala pomoči potrebne ljudi v naslednjem stoletju delovanja Lions, pravi Gregor Pajić, guverner Zveze Lions klubov Slovenije, Distrikt 129 Slovenija.

Lionsi so nastali sredi prve svetovne vojne. Kaj lahko poveste o pobudi, o začetkih, glede na nenavadni vojni čas in vojno vihro, hkrati je to tudi čas, ko je v vojno stopila Amerika. V katero smer so se na začetku usmerili prvi klubi Lions?

Leta 1917 je v Evropi divjala vojna. V Ameriko so začeli poleg sporočil o žrtvah prihajati tudi ranjenci, ki so potrebovali tako zdravniško kot psihološko pomoč. Zavarovalničar Melvin Jones, pobudnik in ustanovitelj lionizma, je pred sto leti dejal: »Nikamor ne prideš, dokler ne začneš delati nekaj za nekoga drugega.« V svojem poslovnem klubu je nagovoril prijatelje, da tisti, ki imajo nekaj več znanja, sposobnosti, izkušenj in sredstev, prispevajo nekaj za tiste, ki potrebujejo pomoč v lokalnem okolju. Tako so 9. junija 1917 ustanovili prvi Lions klub v Chicagu, v istem letu so nato ustanavljali klube po Ameriki. Danes lionizem deluje v 210 državah po svetu, 1423.000 članic in članov se nas združuje v 47.000 klubih. Lions Clubs International ima tudi status svetovalne organizacije pri Združenih narodih od njenega začetka.

Etična načela lionizma

Verjamem v vrednost svojega poklicnega dela in si poskušam pridobiti ugled dobrega delavca v korist skupnosti.

Prizadevam si biti uspešen pri svojem poklicnem delu in pričakujem za to ustrezno povračilo, vendar ne za ceno samospoštovanja in kakovosti.

Zavedam se, da ne smem z uveljavljanjem samega sebe škodovati drugim in da moram spoštovati svoje sodelavce, stranke in samega sebe.

Nesebično rešujem dvome o pravicah ali etiki svojega položaja ali odnosa do drugih.

Sodim, da je prijateljstvo cilj, ne pripomoček, in da pravo prijateljstvo ni v koristoljubju, temveč v pomaganju.

Spoštujem svoje dolžnosti do naroda, države in skupnosti in jim ostajam zvest v misli, besedi in dejanju ter jim nesebično namenjam svoj čas, delo in denar.

Pomagam bližnjim, jih tolažim v nesreči, jih podpiram v stiski in rešujem v revščini.

Gradim, ne podiram, sem obziren v kritiki in nesebičen pri pohvali. 


Je lionizem že od začetka naravnan humanitarno in kako se je to takrat odražalo?

Od vsega začetka je naravnan humanitarno, saj je naše geslo Pomagamo, osnovno poslanstvo pa ustvarjati in krepiti duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta za človekoljubne potrebe ter pomagati v ožjih in širših skupnostih. Pomoč ranjenim iz prve svetovne vojne se je odražala tako v financiranju bolnišnic kot v prostovoljnem delu pomoči na področju zdravstvene nege ter na področju rehabilitacije in vključenosti v normalno življenje. V poznejšem obdobju ta pomoč ni bila več toliko potrebna in na svetovni Lions konvenciji leta 1925 je imela nagovor slepa in gluha pisateljica Helen Keller. Govor (posnetek si je mogoče ogledati na internetnih straneh Lions Clubs International) je presunil vse prisotne, navdihuje še danes. Pozvala je člane, naj bodo vitezi proti temi in pomagajo slepim in slabovidnim, kar je še danes rdeča nit lionizma. Člani Lions so ustanovili prvo šolo za pse vodnike slepih, iznašli žepno brajlovo vrstico in izumili belo palico za slepe. Slepa in gluha pisateljica je nekoč zapisala: »Na moji poti je bilo veliko težav in razočaranj, vendar sem znova in znova poskušala, ker sem vedela, da bosta potrpežljivost in vztrajnost končno le zmagali. Moje delo so ves čas prepletale najlepše sanje. Najprijetnejše so bile tiste, ki so mi slikale bodočnost, v kateri bom sposobna govoriti kot drugi ljudje. Ko se ena vrata sreče zaprejo, se druga odprejo; toda pogosto tako dolgo strmimo v zaprta vrata, da ne vidimo tistih, ki so se nam odprla.«

Kdaj se Lions klubi pojavijo pri nas in kje je bil ustanovljen prvi?

Razgovori o širitvi lionizma na območje zdajšnje Republike Slovenije segajo v leto 1989, ko so se začeli prvi nagovori, pogovori in povezovanja ljudi z Lions iz Avstrije, Nemčije, Italije, neodvisno drugi od drugih. V Sloveniji je prvi ustanovljen Lions klub Ljubljana 15. junija 1990, drugi Lions klub Murska Sobota 18. decembra 1990 in tretji Lions klub Koper Capodistria 25. marca 1991. To so datumi registracije kluba v LCI.

Koliko je Lions klubov pri nas in kje delujejo?

Pri nas jih deluje 56. Zadnji ustanovni večer novega Lions kluba Podzemelj Bela krajina je bil 13. maja 2017.

Kdo je bil pravzaprav pobudnik začetka delovanja Lions klubov pri nas?

Za širitev lionizma na območje naše države so zaslužni številni ljudje, izpostaviti pa moram predvsem dva. Prvi je Borut Miklavčič, ki v Sloveniji velja za t. i. praliona, saj je prvi aktivno ustanavljal naš prvi Lions klub in skrbel za širitev lionizma. Drugi je Janez Bohorič, ki je bil v letu 1996/97 prvi guverner Distrikta 129 Slovenija, pozneje pa je kot mednarodni direktor skrbel za širitev in razvoj lionizma. Velja za mentorja in učitelja mnogo posameznikom in tudi klubom v tem delu Evrope, saj z izkušnjami, znanjem in energijo pomaga pri odločitvah, spodbuja člane k aktivnemu prostovoljstvu in je pripravljen vedno prisluhniti.

Kako lahko kdo postane član Lions kluba?

Član Lions kluba lahko vedno postaneš le na povabilo, in sicer na dva načina. Pri ustanovitvi novega kluba kot ustanovni član ali na povabilo člana že obstoječega kluba. Pri delovanju vsakega Lions kluba je zelo pomembno druženje v klubu, saj je to osnova za dobro humanitarno delo. V Lions klubih druženje in humanitarnost tečeta z roko v roki. Da bi se izognili morebitnim konfliktom, je pomembnih nekaj načel komuniciranja. Eno izmed njih je, da se ne pogovarjamo o politiki in religiji. Zato je izjemnega pomena, da v naše vrste pridobimo ljudi, ki imajo svoj življenjski nazor namenjen pomoči drugim, so solidarni ter prostovoljno dajejo svoj čas in energijo za skupni namen. Noben član Lions kluba ne dobi plačila za svoje humanitarne aktivnosti, dobi pa zahvalo, pohvalo in priznanje. Vsi smo prostovoljci.

So člani zgolj premožni ljudje, ki lahko pomagajo s svojo dobrodelnostjo?

Kot vsi vemo, premožnost ni povezana z dobrodelnostjo. V klubih se družimo zato, da pomagamo drugim ljudem na lokalnem območju s tem, da prostovoljno dajemo svoj prosti čas in energijo aktivnostim v zvezi s humanitarno dejavnostjo, seveda pa dajemo tudi sredstva za članarino, s katero poravnamo nekatere stroške delovanja kluba in organizacije. Marsikateri lion tudi donira sredstva za dobrodelni projekt. Prirejamo razne prireditve, kjer zbiramo prostovoljne prispevke in donatorska sredstva. Vse večerje, pogostitve, plese in druge prireditve plača vsak sam, ves izkupiček gre za dobrodelne namene in nič za stroške delovanja Lions organizacije. Vsi člani se tikamo, saj v prostovoljstvu ni gospodov z različnimi nazivi.

So razmere za delovanje Lions klubov pri nas ugodne?

V zadnjih letih je pravi razmah dobrodelnih akcij in prireditev za pomoč ljudem v stiski po vsej državi. Lions smo največja članska mednarodna humanitarna organizacija, ki deluje že celo stoletje. Sledimo izkušnjam iz sveta, kar nas bogati v spoznanju, da je človek vedno na prvem mestu ter hitra pomoč ob naravnih in drugih nesrečah vedno dobrodošla. V LCI imamo od leta 1968 svoj sklad, v katerega lahko vplača kakršen koli znesek vsak klub, član ali človek. V vseh teh letih smo za posledice naravnih nesreč, za projekte, namenjene ljudem v stiski po svetu, iz Lions fundacije namenili milijardo dolarjev. Tudi v Sloveniji smo bili že deležni teh sredstev.

Kje vse se pojavljajo člani Lions klubov?

Povsod tam, kjer je na lokalnem območju potrebna pomoč. Člani med klubi tudi sodelujemo ter si izmenjujemo informacije in primere dobrih praks iz posameznih okolij. Organiziramo Lions izobraževanja, da se seznanjamo z izkušnjami drugih. Pomoč dajemo neposredno posameznikom. Pri organiziranju prireditev vedno vnaprej povemo, komu bodo sredstva donirana. Pomembna dejavnost članov je zaznati probleme posameznikov v nekem okolju, saj ljudje, predvsem starejši, težko izpostavijo svoj problem drugim. Večinoma je pomoč, ki jo dajemo ljudem, diskretna.

Ali lahko opišete nekaj konkretnih akcij, kjer so sodelovali člani Lions klubov v Sloveniji?

Če bi naštevali akcije, ki jih je izvajalo 56 klubov od njihovih ustanovitev v vseh 27 letih, bi lahko napisali zelo debelo knjigo. Izpostavimo pa nekatere akcije, ki jih izvajamo kot Zveza Lions klubov in v katerih je udeleženo veliko klubov. Največja Lions akcija, ki poteka že štiri leta, je projekt Donirana hrana. Ideja članice v Mariboru se je udejanjila pri članicah ženskega Lions kluba Celje Mozaik, ki so ob zaprtju trgovine prevzele hrano, ki bi jo trgovina morala zavreči, in jo odnesle v razdelilnico za brezdomce. Ideja, da hrane iz trgovin ne zavržemo in jo doniramo tistim, ki je nimajo, je tako močna, da smo z njo prepričali na eni strani trgovce, da hrane ne zavržejo, in na drugi druge humanitarne organizacije, da to hrano iz trgovin razdelijo tistim, ki jo potrebujejo. Tako je v projekt v okviru Zveze Lions klubov vključenih 23 Lions klubov, ki v štirih letih v 28 krajih in v 76 trgovinah po Sloveniji sodelujemo skoraj z vsemi trgovci in drugimi največjimi humanitarnimi organizacijami. V nekaj okoljih smo organizirali razdelilnice hrane, za prevoz hrane organizacijam donirali pet avtomobilov in drugo opremo. Ocenjujemo, da je prejemnikov 2500 in da se v enem letu zbere več kot dva milijona obrokov hrane. Člani Lions klubov smo v veliko krajih osebno prevzemali hrano in jo vsakodnevno odnašali na drugo lokacijo za pomoči potrebne. Z akcijo Donirane hrane smo se najbolj približali pomoči potrebnim ljudem. Kot guverner Zveze Lions klubov Slovenije sem osebno prevzemal in prevažal hrano iz dveh trgovin v Hrastniku vsak dan več kot eno leto.

Peto leto zapored organiziramo akcijo Tečem, da pomagam s tekom z zavezanimi očmi, z belo palico, na nekaterih prizoriščih tudi s poligonom. Namenjena je zbiranju prostovoljnih prispevkov za slepe in slabovidne osebe in je pomembna za ozaveščanje o življenju slepih in slabovidnih. Tek se letos izvaja v 10 krajih po Sloveniji, udeleženih je več kot 20 Lions klubov.

Vsakoletna akcija zbiranja starih očal se izvaja v sodelovanju s trgovino Hofer, ki ima za ta namen v svojih trgovinah pripravljene posebne kartonske škatle. Veliko ljudi ima doma očala, ki jih ne potrebuje več. Članice in člani očala zbiramo na lokalnih območjih, jih dostavimo v Ljubljano, naprej pa jih pošljemo v evropski zbirni center, kjer očala strokovno pregledajo in jih pošljejo v revne države slabovidnim, ki jih potrebujejo, predvsem na območju Afrike.

Dvajseto leto zapored je 40 Lions klubov izvajalo akcijo Plakat miru v več kot 110 osnovnih šolah, sodelovalo je 10.000 otrok. Ob vsesplošnem stanju negativnih informacij in vojn po svetu je pogovor z mladimi o pomembnosti miru, strpnosti in spoštovanju do drugih izjemnega pomena.

Pred tremi leti smo skupaj s še štirimi organizacijami ustanovili javno kuhinjo Zavod pod strehco v Ljubljani, ki deluje na Zaloški. Preuredili smo star objekt, kupili opremo tudi s pomočjo Lions fundacije in skupaj s prostovoljci izvajamo projekt javne kuhinje, kjer za simbolično ceno vsakdo dobi topel obrok hrane. Pripravijo tudi 300 obrokov na dan.

Smo začetniki ideje, da se Slovenija pridruži mednarodnemu sporazumu o Antarktiki kot enem največjih okoljskih dosežkov, ki predvideva, da je to svetovno ekološko območje, ki je zaščiteno pred izkoriščanjem in ekološkimi obremenitvami. V sodelovanju s SAZU, z Društvom slovensko-švedskega prijateljstva in Univerzo v Ljubljani nam je uspelo, da je vlada naložila ministrstvom, naj pripravijo vse potrebno za ratifikacijo tega sporazuma.

Lionizem je način življenja, kjer smo se zavezani družiti v Lions klubu in pomagati tistim, ki jim je pomoč potrebna v skladu s svojimi zmožnostmi.

Šestinpetdeset Lions klubov je združenih v Zvezi Lions klubov Distrikt 129 Slovenija. 

Kako so organizirani Lions klubi v Sloveniji, kdo jih vodi, koliko je pravzaprav članov?

Lions klubi so organizirani kot društva. Vsako leto se izvoli nov predsednik Lions kluba, prvi podpredsednik, ki postane naslednje leto predsednik. Mandat predsednika traja eno leto. Klub ima tajnika in zakladnika, po potrebi pa še druge funkcije. Lionistično leto traja od 1. julija do 30. junija naslednjega leta. Šestinpetdeset Lions klubov je združenih v Zvezi Lions klubov Distrikt 129 Slovenija. Klubi delujejo v 10 conah, ki so razdeljene v dve regiji. Vseh članic in članov v Distriktu 129 Slovenija je 1471, od tega je 33 odstotkov žensk. Zvezo Lions klubov Slovenija vodi guverner, ki ga izvolijo na vsakoletnem zboru članov in je imenovan na svetovni Lions konvenciji. Kot 20. guverner sem bil izvoljen v letu 2016/17, imenovan pa na 99. Lions konvenciji v Fukuoki na Japonskem.

Cilji lionizma

1. Ustvarjati in krepiti duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta.

2. Podpirati državnike in državljane pri njihovem delu v korist skupnosti.

3. Zavzemati se za javno, kulturno, socialno in moralno blaginjo.

4. Povezovati klube v prijateljstvu, zdravem tovarištvu in medsebojnem razumevanju.

5. Omogočati odkrito obravnavo vseh vprašanj, vendar brez politične, strankarske ali verske nestrpnosti.

6. Uveljavljati v zasebnem in javnem življenju visoka etična načela ter spodbujati ljudi k prostovoljnemu delu za skupnost. 

Lions klubi se ne želijo pretirano izpostavljati in se v medijih ne pojavljajo prav pogosto.

Namen delovanja Lions klubov ni medijska prepoznavnost nas in naših aktivnosti, ampak dejstvo, da z druženjem v lions klubu udejanjamo naše poslanstvo s skupnim ciljem pomagati pomoči potrebnim. To je naše zadovoljstvo in družbena odgovornost. Prav pa je, da ob 100-letnici lionizma tudi širši javnosti povemo, kdo smo, kaj delamo in kakšni so naši cilji.

A je vseeno prav, da predstavite vsaj del vaših aktivnosti, kajne?

Veliko Lions klubov donira za nabavo brailove vrstice in nakupe računalnikov slepim in slabovidnim. Računalnik je lahko za ljudi z okvarami vida tudi okno v svet. Prav tako doniramo za nakup medicinske opreme, v letošnjem letu še posebno na področju defibrilatorjev, organiziramo tečaje za tehnike oživljanja za slepe in slabovidne in smo podporniki dela na področju z gluhimi in naglušnimi. Pomagamo veliko socialno ogroženim in invalidnim osebam, vključujemo se v pomoč pri naravnih nesrečah, poplavah in ujmah. Pred leti smo kupili razvlaževalce, ki jih ob poplavah ponudimo v uporabo tam, kjer so potrebni. Podpiramo mlade talente v glasbi in športu.

V marcu 2017 sem kot guverner v imenu Zveze lions klubov podpisal dogovor o sodelovanju s Specialno olimpijado Slovenije, katerih člani so osebe z motnjami v duševnem razvoju in ki jim je šport način asimilacije v družbeno življenje in pomoč pri socializaciji. Slovenija je 91. država na svetu, kjer smo podpisali takšen dogovor.

Vsako leto izvajamo projekt tabora mladih, kjer gostimo več kot 20 mladih oseb iz tujine, da spoznajo lionizem, lepote Slovenije in sodelovanje med različnimi narodi. Vsako leto izkoristimo možnost za izmenjavo mladih oseb, namreč družina lahko pošlje otroka v drugo državo in sprejme na svoj dom otroka iz druge države. Vsako leto se izkaže, da je izmenjava Lions projekt izjemnega pomena za spoznavanje drugih okolij, običajev in ljudi.

Lions klubi sodelujemo z različnimi organizacijami tako na nacionalnem kot na lokalnem nivoju. Ne moremo rešiti vsega sveta in tudi ne vseh težav. Lahko pa damo od sebe vse v skladu s svojimi zmožnostmi in pomagamo tistim, ki potrebujejo našo pomoč. Hvaležni smo za vsako zahvalo in vsak nasmeh, ki ga prejmemo za svoje aktivnosti.

Slovenski Lionsi pomembno zaznamujejo razvoj lionizma v novih državah Evrope. Distrikt 129 ima pomembno vlogo pri ustanavljanju Lions klubov v BiH, Srbiji in Makedoniji.

Na območju nekdanje Jugoslavije je lionizem prišel skozi vrata Slovenije in se skozi 90. leta širil na druga območja. Naše mednarodno Lions delovanje pri širitvi lionizma v druge države je opazno in veliko. Zelo pomembni so medsosedski odnosi, kjer prihaja do pobratenja klubov, klubi se družijo v regionalnih odborih ob mejah, smo člani Alpine Lions Cooperation držav Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije, smo člani Mediterannean Solidarity Observatory držav Sredozemlja, katerega predsedujoči je naš član Dorijan Maršič. Udeležujemo se Europa foruma, ki je organiziran vsako leto, in svetovne konvencije, ki bo letos v Chicagu v ZDA. Na mednarodnem področju se vidi, kako velika je ideja pomoči tistim, ki jo potrebujejo, in kako lahko plemenita ideja združuje ljudi različnih narodov, veroizpovedi, običajev in svetovnih nazorov. 

Deli s prijatelji