Naš volk Slavc si je
 ljubico našel v Italiji

VERONA – Volk Slavc si je v Italiji očitno našel ljubico. Tako v poročilu na spletni strani www.volkovi.si poročajo člani skupine Slowolf, ki v okviru projekta Life spremlja gibanje volkov, ki bolj ali manj stalno živijo v Sloveniji. Kot je razbrati iz priloženega zemljevida, se je Slavc, opremljen s telemetrično ovratnico, konec lanskega leta odpravil na dolgo potovanje prek Avstrije v Italijo vse do Verone, kjer so tamkajšnji ekologi opazili dvoje volčjih sledi. V skupini domnevajo, da si je Slavc tam poiskal družico, saj se tam že dlje zadržuje.

Luka, Vojko, Slavc, Brin in Tina

Skupina v štiriletnem projektu Varstvo in spremljanje varstvenega statusa populacije volka (Canis lupus) v Sloveniji (2010–2013) – SloWolf že dlje spremlja gibanje petih volkov, ki so jih opremili z ovratnicami. Medtem ko tiste na Slavcu, Vojku in Luki delujejo, sta ovratnici na Brinu in Tini neaktivni.

Kot poroča skupina, je Slavc decembra lani zapustil rodni trop na Slavniku in se odpravil proti severu, nekje pri Kranju prečkal Savo in se prek Karavank napotil proti Celovcu. Šel je naprej proti severu in se pri reki Muri obrnil proti zahodu, šel mimo Lienza in se spustil nazaj proti Italiji, marca je dosegel območje Verone.

Kot so zapisali, so jim minuli četrtek kolegi iz Italije sporočili, da so zaposleni iz regionalnega parka Lessinia v svežem snegu našli volčje sledi. Lokacija se je ujemala z GPS-podatki, ki jih je poslala Slavčeva telemetrična ovratnica, najpomembneje pri tem pa je bilo, da so sledi pripadale dvema volkovoma, ki sta se skupaj gibala.

»To je prvi dokaz, da je Slavc našel vrstnika v Italiji. Za zdaj še čakamo na potrditev ob pomoči genetike, vendar lahko sklepamo, da gre za samico,« zatrjujejo člani skupine.

To bi torej pomenilo, da pri Veroni nastaja novo krdelo.

Romeo in Julija

Italijanski častniki so takoj zavohali zgodbo in volčji par poimenovali Romeo in Julija po sloviti Shakespearjevi drami o dveh zaljubljencih, ki naj bi se dogodila prav v Veroni.

Zanimivo je, da je novica o ženitvi kosmatincev iz dveh sosednjih držav pri italijanskih oblasteh naletela na simpatije in razumevanje. Marca se je končalo parjenje volkov, tako da so zdaj volkulje, ki bodo letos polegale, že breje.

Skupina še sporoča, da se je Slavc marca premaknil še za dodatnih 55 kilometrov proti jugozahodu do območja, ki je blizu znanega zabaviščnega parka Gardaland, a ta premik je bil precej manjši kot v prejšnjih mesecih. Od 8. marca naprej se namreč zadržuje na približno 370 km2 (37.000 ha) velikem območju severno od Verone, nekaj dni naj bi bil tudi v bližini ograde z volkovi v ujetništvu.

Lovil srnjad in zaklal ovco

Sodelavci iz Italije, ki s pomočjo podatkov skupine Slowolf redno spremljajo njegovo gibanje in opravljajo terenske oglede njegovih lokacij, so ugotovili, da je Slavc lovil predvsem srnjad in se hranil s klavniškimi odpadki, zabeležili pa so tudi prvi napad na drobnico.

»To je prvi primer napada na domače živali, odkar je zapustil Slovenijo,« zatrjujejo v skupini.

Italijanom je uspelo posneti tudi domnevno družico, njen spol so definirali na podlagi načina uriniranja. Od kod je ta prišla, še ni znano. V skupini domnevajo, da najbrž pripada dinarsko-balkanski populaciji kot Slavc ali pa domorodni apeninski populaciji, ki se v zadnjih desetletjih širi proti Alpam.

Italijanski ekologi ocenjujejo, da pri njih živi približno 800 volkov; če Slavca res spremlja samica, obstaja možnost, da bo postal ustanovitelj prvega volčjega tropa na tem območju.

Nastanek novega krdela

Volčji trop sestavljajo dominantna samec in samica ter njuni potomci. Parita se prva dva, vsi potomci pa slej kot prej zapustijo rodni trop. Po osamosvojitvi iščejo svoj prostor in partnerja, in ko ju najdejo, ustvarijo svoj trop. Kot kaže, je Slavc našel oboje, tako da se obeta nov trop na ozemlju Italije. Po besedah Mihe Krofla z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je velikost ozemlja, ki ga potrebuje trop za svoje preživetje, odvisna predvsem od hrane; kjer je glavni plen los, denimo v Skandinaviji in Severni Ameriki, je trop lahko velik tudi do petindvajset osebkov, pri nas, kjer volk lovi zlasti srnjad, pa to število sega do deset. Velikost tropa je odvisna tudi od letnega časa, število se poleti s kotitvijo mladičev lahko tudi podvoji, a tudi hitro upade, saj jih dve tretjini pogine v prvem letu.

Tudi velikost območja tropa je odvisna od hrane: na jugu, kjer je veliko plena, trop zlahka preživi na 10.000–20.000 hektarjih, na severu, kjer je hrane manj, pa potrebuje kar desetkrat več prostora, od 100.000–200.000 hektarjev. V Sloveniji in na Hrvaškem en trop živi na približno 35.000 hektarjih. »Slavc se je v zadnjem mesecu ustalil na 15.000 hektarjev velikem območju. Če bo res osnoval svoj trop, kot kaže, lahko pričakujemo, da bo to ozemlje povečal na 35.000 hektarjev, podobno kot je v Sloveniji,« je še povedal Krofel.